Organizacija

Čas za reševanje stisk internistične urgence UKC Ljubljana se izteka, nekateri bolniki z nujnimi stanji čakajo tudi deset ur ali več

Priliv pacientov na internistično urgenco ljubljanskega UKC se v zadnjih tednih tako rekoč iz dneva v dan povečuje, zato so bili v kliničnem centru – da bi omogočili čim bolj nemoteno izvajanje terciarne dejavnosti – primorani sprejeti več ukrepov. Predlagajo pa tudi prilagoditev organizacije in pregled nad dejavnostjo urgentnih služb po vsej Sloveniji, o čemer se vodstvo bolnišnice dogovarja z ministrstvom za zdravje. Z nastalo prostorsko, logistično in kadrovsko stisko, ki posledično vpliva tudi na kakovost in varnost obravnave, je UKC javnost sicer seznanil že konec minulega tedna, danes pa je o tem podrobneje spregovoril doc. dr. Peter Radšel, predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Interne klinike UKC Ljubljana.

Organizacija

Vedno večji priliv bolnikov na urgenco je odraz majavih okvirov javnega zdravstva, ki se zrcalijo tudi v oteženem izvajanju najzahtevnejših zdravljenj

Pri vrednotenju uspešnosti saniranja okvirov javno-zdravstvenega sistema prve besede ne bo imela politika, ampak bolniki – in vsi, ki v procesu zdravljenja skrbijo zanje. Dokazov o (ne)učinkovitosti udejanjenih ukrepov nihče ne bo iskal v papirologiji in zakonih, ampak v klinični praksi. O tem, v koliko boljšem ali slabšem stanju bo javno zdravstvo po končanem sistemskem urejanju, bodo največ povedali zelo preprosti kazalniki, ki izdatno vplivajo na kakovost in varnost obravnave pacientov. Eden izmed teh pokazateljev je stanje bolnišničnih prostorov, ki na prenekaterem kliničnem oddelku ne omogočajo ustrezne obravnave posameznega bolnika, zlasti ne z vse pogostejšim zdravljenjem kar na hodnikih bolnišnice, ker v sobah ni dovolj prostora. Drugi je stanje medicinske opreme, ki je v postopkih zdravljenja nepogrešljiva, njena amortiziranost in ponavljajoče se ter nepredvidljivo odpovedovanje med postopki zdravljenja pa sta za obolelega lahko tudi usodna. Tretji dejavnik so kadri, od katerih sta kakovost in učinkovitost procesa zdravljenja – pa tudi ali predvsem doslednost in varnost izvedbe teh postopkov – najbolj odvisni. Zdravstveni timi, ki so vedno bolj okleščeni in vse bolj obremenjeni, kar pa, seveda, ne more biti izgovor ali opravičilo za marsikdaj vse preveč usihajočo empatijo, ki jo, ko pride huda bolezen, potrebuje tako oboleli kot njegovi bližnji.

Organizacija

Urgenca za urgentno medicino

Na zadnji razpis za specializacijo iz urgentne medicine sta se na 20 razpisanih mest prijavila zgolj dva kandidata. Tako majhno zanimanje mladih zdravnikov za to področje medicine vzbuja upravičeno skrb, zlasti zato, ker je zaradi vedno večjega pomanjkanja kadra delo na urgentnih oddelkih po organizacijski in logistični plati vedno bolj ogroženo. To se posledično slejkoprej odrazi tudi v kakovosti in varnosti obravnave ter oskrbe – priliv na urgenco pa se povečuje, nenazadnje tudi na račun slabšajoče se dostopnosti do zdravstvenih storitev in daljšajočih se čakalnih dob za (sprva) nenujna stanja.

Varnost in kakovost

Ne, to ni prvoaprilska šala

Ne, nikakor ne gre za prvoaprilsko šalo: ko se bo prvi april začel prevešati v nov dan, se bodo razmere v našem zdravstvu še dodatno zaostrile – pa v resnici že zdaj na to temo, predvsem v kontekstu dolgih čakalnih vrst za preiskave in posege, nikomur ni več do smeha. Trenutno še najmanj obolelim, kajti zdravniki bodo opolnoči obudili stavko, ki so jo napovedali že lani septembra in jo potem do nadaljnjega, v skladu z dogovorom z vladno stranjo, zamrzovali. A tu je pomlad. Zmrzali ni več. Učinkov dogovorjenega, ki naj bi bili udejanjeni do prvega aprila, pravzaprav nadvse metaforično izbranega datuma, pa slovenski zdravniki prav tako niso dočakali. So pa zato bolniki, kot vse kaže, znova dočakali zdravniško stavko.

Organizacija

Na urgenci ljubljanskega UKC, kjer se čakanje lahko razpotegne tudi na 12 ur, bodo bolniki v prihodnje čakali še dlje – primer, ki potrjuje, kako zelo nujna je reorganizacija zdravstvenega sistema

Problem, na katerega sta danes v imenu ljubljanskega UKC in delovanja tamkajšnjih urgentnih enot oziroma ambulant opozorila vodja Internistične prve pomoči (IPP) dr. Hugon Možina in predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc, ima dolgo brado, ki pa se je v zadnjem obdobju tako zapletla, da je preprosto ni več mogoče razvozlati, vsaj ne na ravni izvajalcev. Zataknilo se je predvsem na račun financiranja, zaradi česar je Zdravstveni dom (ZD) Ljubljana s septembrom spremenil način dela v sklopu splošne nujne medicinske pomoči (SNMP), od koder bodo bolnike z večjo ogroženostjo triažno takoj preusmerili v urgentne ambulante UKC. Tam bodo bolnike z najnujnejšimi stanji obravnavali takoj, medtem ko bodo tisti z manj urgentnimi, a še vedno nujnimi težavami, na strokovno pomoč morali počakati. To čakanje pa se je že doslej lahko razpotegnilo tudi na 12 ur.