To, da je celotni slovenski javno-zdravstveni sistem primoran delovati pod vedno večjim pritiskom, se po prepričanju dr. Gregorja Prosena, predstojnika urgentnega centra v UKC Maribor, odraža tudi v povečanju priliva in kompleksnejši obravnavi pacientov v urgentnih centrih in prehospitalnih enotah. Razmere so vse prej kot optimalne, zato so na današnjem posvetu, ki ga je pripravila sekcija za urgentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu (SZD), iskali možne sistemske in strokovne rešitve za izzive na tem področju medicine.
Sporočilo po končanem posvetu je bilo spodbudno, pri čemer pa ostaja jasno, da aktualnih in ponekod tudi že akutnih razmer ne bo mogoče sanirati na hitro, temveč s sosledjem ukrepov, ki s papirja vendarle počasi prehajajo v življenje oziroma v (klinično) prakso.
Na področju urgentne medicine danes pri nas dela približno 200 zdravnikov, med katerimi je tretjina še specializantov. Med specialisti urgentne medicine pa jih večina (dve tretjini) dela na primarni ravni (prehospitalno) in ne v urgentnih centrih. V prihodnjih letih bi v Sloveniji nujno potrebovali še približno 300 specialistov urgentne medicine – in trenje tega sistemsko-kliničnega oreha ne bo preprosto.
Govorimo torej o urgenci za urgentno medicino, ki ni nekaj novega, vendar ta problem iz leta v leto postaja vse resnejši.
»V pripravi so prave poteze, ki bodo spodbudile odločanje za to specializacijo«
»Slovenska družba bi morala biti zainteresirana za to, da imamo dovolj dobro usposobljenih urgentnih zdravnikov. Ta specializacija študente medicine sicer zelo zanima, vendar se kasneje zanjo težko oziroma vedno redkeje odločijo – in tudi zato se zavzemamo za izboljšanje pogojev za delovanje urgentnih zdravnikov, ki opravljajo res izjemno težko delo, s katerim dobesedno rešujejo življenja,« poudarja predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović.
Po današnjem posvetu ocenjuje, da so zdaj vendarle v pripravi prave poteze, ki bodo spodbudile odločanje za to specializacijo.
Slovenska družba bi morala biti zainteresirana za to, da imamo dovolj dobro usposobljenih urgentnih zdravnikov.
»Trendi v tej veji medicine niso optimalni«
Prof. dr. Robert Leach je slovenskim zdravnikom v imenu Evropskega združenja za urgentno medicino zagotovil pomoč in podporo pri prizadevanjih za premaganje zdajšnjih trendov, ki v tej veji medicine – kot tudi v prenekateri drugi – nikakor niso optimalni.
Po njegovi oceni je bistvenega pomena ažurna in pravilna odzivnost na ključne izzive na tem področju, saj bodo ti pomembno vplivali na prihodnost urgentnih centrov v Sloveniji.
Bistvena je odzivnost na ključne izzive na tem področju, saj bodo ti pomembno vplivali na prihodnost urgentnih centrov v Sloveniji.
»Z uvedbo specializacije iz urgentne dejavnosti za diplomirane zdravstvenike in medicinske sestre bomo poskrbeli za dodatno razbremenitev zdravnikov«
Trenutno je pri nas v celoti vzpostavljen en sam satelitski urgentni center – v Kočevju. Do leta 2028 naj bi jih zaživelo še 14, njihovo ključno poslanstvo pa je, kot izpostavlja državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež, razbremenitev obstoječih urgentnih centrov ter omogočenje boljše dostopnosti do celovite oskrbe pacientov v lokalnem okolju.
»Izzivi niso novi, prisotni so od ustanovitve urgentnih centrov, toda od leta 2017 do danes se je pri udejanjanju ukrepov, ki so nujni, izgubljalo preveč časa. Manjka, denimo, zadnji korak, v sklopu katerega je treba poskrbeti za razbremenitev zdravnikov, ki jih v urgentni dejavnosti primanjkuje. Trend ne sledi potrebam, zato je nujna uvedba programa mobilnih enot, saj so delovni pogoji v urgentnih centrih, ki so prenapolnjeni, nemogoči.«
Kot meni državni sekretar, bo s spremembo pravilnika o službi nujne medicinske pomoči (NMP) jasneje določeno, kakšne so zahteve za dežurna mesta, ki ostajajo odprta 24 ur na dan. Na resornem ministrstvu sicer načrtujejo tudi uvedbo specializacije iz urgentne dejavnosti za diplomirane zdravstvenike in medicinske sestre, s čimer naj bi poskrbeli za dodatno razbremenitev zdravnikov oziroma za porazdelitev obveznosti in kompetenc. Predvideno pa je tudi variabilno nagrajevanje na račun obremenitev, ki so v urgentnih centrih bistveno večje kot v ostalih okoljih, dodaja Kordež.
Nujna je uvedba programa mobilnih enot, kajti delovni pogoji v urgentnih centrih, ki so prenapolnjeni, so nemogoči.
»Nujno bo tudi sprejetje standardov in normativov«
Predstojnik urgentnega centra v mariborskem UKC in predsednik sekcije za urgentno medicino pri SZD dr. Gregor Prosen pa je v sklopu posveta med drugim izpostavil: »Zdravniki, ki smo izbrali to pot, radi delamo – pričakujemo in potrebujemo pa sistemske vzvode pomoči, da bo delo, ki ga opravljamo, spet postalo vzdržno. Kajti dejstvo je, da je urgentna medicina stroka, ki zahteva 'več kot celega človeka', obremenitve so res velike.«
Signali, ki jih je stroka dobila z resornega ministrstva, se, kot ocenjuje dr. Prosen, zdijo spodbudni, kljub zavedanju, da hitrih rešitev na tem področju ne bo – nujno pa bo tudi sprejetje standardov in normativov.
Zdravniki, ki smo izbrali to pot, radi delamo – pričakujemo in potrebujemo pa sistemske vzvode pomoči, da bo delo, ki ga opravljamo, spet postalo vzdržno.
Simbolične fotografije: iStock; portreti: posnetek zaslona/STA
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
