Zdaj se je na ta opozorila odzvalo tudi vodstvo onkološkega inštituta. »Sprejeta rešitev je strokovno utemeljena,« zagotavljata strokovna direktorica prof. dr. Janja Ocvirk in direktorica OI Zlata Štiblar Kisić, ki sta se sicer v sredo sestali tudi s predstavniki združenj onkoloških bolnikov, da bi jim pojasnili, zakaj da je bila uvedba oporekanih sprememb nujna.

Vodstvo onkološkega inštituta torej organizacijske spremembe – te sprožajo še dodatno stisko zlasti pri bolnikih, ki na vsakokratno obravnavo v prestolnico prihajajo iz oddaljenih koncev Slovenije – pojasnjuje kot nujne in strokovno utemeljene. Po njihovih navedbah za uvedbo teh sprememb obstajata dva tehtna razloga.
Po eni strani gre za izjemno povečanje števila pacientov (samo v letu dni se je priliv bolnikov povečal za 7000, z 29.000 na 36.000), kar je povzročalo še dodatno daljšanje čakanja na terapijo. Po drugi strani pa je pri centralni pripravi zdravil, ki jih oboleli prejmejo v dnevni bolnišnici, nujen dvojni nadzor kakovosti, vendar je pri tolikšnem prilivu obolelih vse postopke nemogoče izvesti v enem dnevu. Da v razmerah, ki so tudi zaposlene na onkološkem inštitutu postavljale pred le stežka obvladljive strokovne izzive, ne bi postali ogroženi varnost in kakovost zdravljenja, je vodstvo inštituta, kot še pojasnjuje v današnjem odzivu, spremenilo doslej utečeno logistiko obravnave.
Po navedbah vodstva OI sta ključna razloga za spremembo organizacije obravnave in zdravljenja v dnevni bolnišnici:
- izjemno povečanje števila pacientov (samo v letu dni se je priliv bolnikov povečal za 7000, z 29.000 na 36.000) in
- dvojni nadzor kakovosti pri centralni pripravi zdravil.
»Kljub splošnemu pomanjkanju kadra v zdravstvu in kljub neizmerni prostorski stiski na onkološkem inštitutu bolnikov ne zavračamo. Nasprotno, trudimo se, da bi vse bolnike obravnavali v najkrajšem možnem času, četudi ambulante in zaposleni v njih delajo prek norm,« poudarjata Zlata Štiblar Kisić in Janja Ocvirk. Ob tem izpostavljata, da niso v stiski le bolniki, ampak tudi zaposleni.
Zato je vodstvo uvedbo novega sistema načrtovalo približno tri leta, s čimer se je odzivalo tudi na opozarjanja združenj bolnikov glede nevzdržnosti razmer, ki so bolnike silile v dolgotrajno čakanje v povsem neustreznih prostorskih pogojih.
Pri tem so upoštevali tudi obstoječe omejitve inštituta in pri iskanju izhoda iz nastalih težav sprejeli rešitev, kateri ob rob dodajajo: nobena rešitev ni niti za vse dobra niti za vse slaba. Vodstvo OI oporekano spremembo organizacije vidi kot strokovno utemeljeno. Ko gre za varnost bolnikov in za kakovost njihove obravnave oziroma zdravljenja, pa »smo in bomo vedno neizprosni in neomajni,« trdita vodstveni predstavnici OI Ljubljana.
Vodstvo OI je sprejelo rešitev, pri kateri poudarja: »Nobena rešitev ni niti za vse dobra niti za vse slaba. Toda ko gre za varnost bolnikov in za kakovost njihove obravnave oziroma zdravljenja, pa smo in bomo vedno neizprosni in neomajni.«
Sicer pa vodstvo OI zanika nedavne javne navedbe združenj onkoloških bolnikov, zastopanih tudi v svetu pacientov OI, češ da o spremembi niso bili ustrezno obveščeni.
Upajmo, da bo omenjeni javni dialog, pri katerem pa nikakor ne gre zgolj za komunikacijski kratki stik, vendarle pospešil iskanje čim optimalnejše rešitve v dobro najtežjih onkoloških bolnikov, ki prejemajo tovrstno zdravljenje in ki jih po zapletenih sistemskih labirintih z vso predanostjo usmerjajo njihova združenja.
Upajmo, da bo omenjeni javni dialog, pri katerem pa nikakor ne gre zgolj za komunikacijski kratki stik, vendarle pospešil iskanje čim optimalnejše rešitve v dobro najtežjih onkoloških bolnikov
Simbolična fotografija: iStock; kreativna izvedba: Zdravstveniportal.si; portreta Zlate Štiblar Kisić in Janje Ocvirk: Diana Zajec
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.