Kot opozarjajo zdravniki, ki delajo v osnovnem zdravstvu, danes marsikateri od njih takrat, ko nadomešča odsotnega kolega, pokriva po dve ali celo tri ambulante istočasno. Javno zdravstvo je zaznamovano s tihim dopuščanjem takšne situacije – in če bo sprejet novi model ZZZS, v katerega medicinska stroka močno dvomi in mu v javnosti argumentirano oporeka, »bomo v sistemu dodatno utrdili obstoječe anomalije. Očitno je, da pri oblikovanju novega modela prevladuje interes, da ima čim več ljudi svojega zdravnika – vendar brez zagotovitve časa in možnosti za kakovostno obravnavo,« so si edini člani odbora za osnovno zdravstvo pri zdravniški zbornici ter člani dveh sekcij, ki delujeta v sklopu zdravniškega društva: za primarno pediatrijo ter za šolsko, študentsko in adolescentno medicino.

Novi obračunski model, ki je nastal po treh desetletjih stagnacije, med zdravniki ni požel aplavza, čeprav se ti zavedajo nujnosti sprememb v javnem zdravstvu. Model je povezan z načrtovanjem prenove glavarinskih količnikov. Vendar ti predlogi po prepričanju pediatrov in družinskih zdravnikov – pa tudi ginekologov v osnovnem zdravstvu, kajti njihov položaj še naprej ostaja spregledan, kljub vse prej kot zanemarljivim težavam in velikemu kadrovskemu manku tudi v tej veji medicine – prinašajo resna tveganja.

Ta tveganja lahko dolgoročno dosežejo nasprotni učinek od željenega in tako še dodatno poslabšajo kakovost in dostopnost zdravstvene oskrbe. Predvsem pa zdravniki predlagatelju, zavodu za zdravstveno zavarovanje, zamerijo, ker se pri pripravi sprememb ni temeljito posvetoval z izvajalci, saj da predlagane novosti ne odražajo resničnih potreb, ampak še povečujejo obremenitev že zdaj preobremenjenih zdravstvenih timov.

Po novem modelu naj bi glavarina predstavljala 71-odstotni delež prihodkov ambulante (doslej je bil ta delež 50-odstotni), preostalih 29 odstotkov pa naj bi posamezna ambulanta pridobila na račun opravljenih storitev.

»Ta ukrep do določene mere spodbuja zdravnike, da opredelijo več pacientov, kar lahko na prvi pogled pomaga zmanjšati število ljudi brez osebnega zdravnika – v resnici pa bo povečevanje glavarine neizogibno vodilo v zmanjšanje časa, namenjenega posameznemu pacientu. To pomeni, da se posledično oddaljujemo od cilja: boljše dostopnosti, celostne obravnave in nagrajevanja na podlagi dejanskih obremenitev,« so prepričani zdravniki, ki delajo v osnovnem zdravstvu.

Po njihovi oceni načrtovane spremembe ne bodo prinesle prav nobene administrativne razbremenitve, kajti »zdravnik bo tudi po novem moral vsak predpisani recept, napotnico, naročilnico ali drugo dokumentacijo izpolniti in jo evidentirani v pacientovi kartoteki. Dejstvo, da te storitve ne bodo več obračunane, za zdravnika ne pomeni niti za klik niti za črko manj administrativnega dela. Morda gre za razbremenitev administrativnih procesov ZZZS, vendar o tem zdravniki ne moremo presojati, saj dela predstavnikov zavoda ne poznamo – kot tudi oni ne poznajo našega dela.«

ZZZS je glavarinske količnike po novem preimenoval v uteži. Toda zdravniki so ugotovili, da bodo nove uteži v večini otroških in šolskih ambulant – ob tem, da je zaradi pomanjkanja pediatrov tudi veliko otrok brez osebnega zdravnika – glavarino znižali za 10- do 30-odstotni delež. Zmanjšala se bo tudi »teža« starejših pacientov, starih od 65 do 90 let, čeprav je nedvoumno, da ta delež prebivalstva v povprečju potrebuje največ zdravniške pomoči – pogosteje kot katerakoli druga starostna skupina. Bodo torej vse pogosteje primorani strokovno pomoč iskati na urgenci?

»To pomeni, da bo zdravniška obravnava teh ranljivih skupin slabša, saj se bo moral zdravnik v enakem ordinacijskem času posvetiti večjemu številu pacientov, kar pomeni, da bo njegovo delo moralo biti hitrejše in manj poglobljeno,« izpostavljajo zdravniki, ki se ne strinjajo z oceno plačnika, po kateri naj bi bila meja 2449 uteži varna za zdravnike in paciente. ZZZS nima nikakršnih strokovnih podlag za to domnevo oziroma trditev, kot v javnem pismu izpostavljajo zdravniki, ki omenjeno mejo vidijo zgolj kot administrativni prag, ki ne odraža niti resničnih zmožnosti zdravnikov niti strokovnih smernic zdravstvene obravnave. »Menimo, da bi moral biti ta prag postavljen znatno niže, če želimo vsem pacientom zagotoviti kakovostno in varno obravnavo.«

Kot sta v izjavi za javnost v imenu kolegov izpostavila predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri zdravniški zbornici in družinski zdravnik Rok Ravnikar ter predsednik sekcije za primarno pediatrijo pri zdravniškem društvu in pediater Denis Baš, bo novi pristop, če bo tudi v resnici uveljavljen v klinični praksi, pripomogel zgolj k nadaljnji utrditvi obstoječih anomalij. 

Vpliv na celotni zdravstveni sistem je po ocenah zdravništva predvidljiv: slabša dostopnost, daljše čakalne dobe in še večji pritisk na druge ravni zdravstvene oskrbe, tudi ali predvsem na urgenco, kjer bodo ekipe še naprej primorane obravnavati tudi nenujne primere.

Na zavodu za zdravstveno zavarovanje očitke zdravnikov zavračajo kot neutemeljene in zavajajoče, saj da so novi model oblikovali na podlagi opravljenih storitev, ki so jih v poltretjem letu zabeležili v pediatričnih ter splošnih ambulantah in so krite iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Simbolične fotografije: iStock 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.