Čeprav takšen »razplet« resnih težav najstnice, ki se po najslabšem scenariju lahko končajo tudi usodno, zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) kot plačniku prinaša bistveno več stroškov kot pravočasna ambulantna obravnava, so pozivi stroke za izboljšanje tovrstne odzivnosti za zdaj ostali ne(u)slišani. Združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo je (skupaj z razširjenim strokovnim kolegijem, ki pokriva to področje medicine, in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, NIJZ) ministrstvo za zdravje letos že trikrat pozvalo k razširitvi timov v Centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov, vendar z resornega ministrstva v 11 mesecih niso prejeli niti odgovora. Kam vodi takšna ignoranca?
»Ministrstvo za zdravje kljub konkretnim predlogom strokovnjakov ostaja tiho – zadostovalo pa bi že, če bi v Centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov namesto enega specialista otroške in mladostniške psihiatrije zaposlili dva, torej dodatno še enega. ZZZS je kljub temu, da gre za vsega skupaj zgolj 25 dodatnih zaposlitev, predlog zavrnil z obrazložitvijo, češ da bi to lahko privedlo do resnih motenj v financiranju,« opozarjajo pedopsihiatri, ki v ambulantah sprejemajo vse več otrok v stiski, vendar vsem ne morejo zagotoviti pravočasne obravnave.
Ministrstvo za zdravje se ne odziva na urgentne apele pedopsihiatrov, stiske otrok pa se povečujejo. ZZZS je predlog za 25 dodatnih specialistov otroške in mladostniške psihiatrije v centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov po Sloveniji zavrnil z obrazložitvijo, da bi to lahko povzročilo motnje v financiranju.
»Tem otrokom je treba zagotoviti hiter dostop do storitev, ki jim bodo pomagale premostiti duševne stiske, s katerimi se spopadajo v najranljivejšem obdobju življenja – zato res ne razumemo ignorance vladajočih uradnikov in politikov, ki vztraja našim opozorilom navkljub,« dodajajo otroški in mladostniški psihiatri, katerih število se je na Slovenskem v zadnjem desetletju podvojilo.
Ob tem izpostavijo primer 8-letnega dečka s sumom na motnjo pozornosti, ki bo na prvo obravnavo moral čakati 25 mesecev, kar pomeni, da se bo s posledicami zdajšnjih težav najverjetneje primoran spopadati vse življenje.
»Večletno nezmožnost sledenja pouku bo spremljal nižji akademski uspeh. Poleg tega se otroci z nezdravljeno hiperkinetično motnjo pogosto zapletajo v spore z vrstniki, kar vpliva na njihovo socialno vključevanje. Če motnja ostane nezdravljena ali se zdravljenje začne prepozno, bo deček verjetno razvil slabo samopodobo, kar pomeni tveganje za razvoj čustvenih motenj (na primer depresije) ali vedenjskih motenj. Ta kasneje v življenju povečujejo tveganje za zlorabo alkohola in (ali) drog, kar lahko vodi tudi v kriminalna dejanja...,« opozarjajo pedopsihiatri, ki ministrstvo za zdravje pozivajo k sprejetju enega izmed najpreprostejših in najučinkovitejših ukrepov za skrajšanje trenutno absurdno dolgih čakalnih dob: zaposlitev dodatnega specialista otroške in mladostniške psihiatrije v vsakem od centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov.
Temu naj bi sledili še nadaljnji ukrepi: razvoj preventivnih programov (zmanjševanje uporabe elektronskih naprav in vrstniškega nasilja), posodobitev šolskega sistema (zmanjšanje stresa, spodbujanje čustvenih in socialnih veščin) ter uvedba programov pomoči družinam.
Otrok, ki ne bo dobil pravočasnega zdravljenja, se bo s posledicami nezdravljene hiperkinetične motnje najverjetneje spopadal vse življenje. Pri nekaterih tovrstnih akutnih motnjah oziroma težavah pa je lahko ogroženo tudi življenje ...
Med letoma 2018 in 2022 je pri nas prišlo do 23-odstotnega porasta napotitev k otroškim psihiatrom in do kar 41-odstotnega porasta nujnih napotitev (samomorilno ogroženi otroci in mladostniki, mladi z akutno psihično motnjo ali hudo motnjo hranjenja ...) v urgentne centre na terciarni ravni. Letošnji podatki še niso znani, vendar se trend naraščanja tovrstnih težav nadaljuje.
Simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
