Novi pristopi v življenjskem in delovnem vsakdanu, pa naj gre uporabo družbenih omrežij ali raznolikih digitalnih oziroma spletnih orodij in platform, imajo dve plati: po eni strani prinašajo nove priložnosti, po drugi strani pa obilico za prenekaterega posameznika nepremostljivih in nepredstavljivih izzivov. Če k temu prištejemo še vedno večje pritiske glede storilnosti na delovnem mestu, ki tudi prosti čas zaposlenega vse bolj zapredajo v mrežo dodatnih obveznosti, če upoštevamo vse pogosteje prisotno negotovost glede zaposlitve in posledične izzive pri obvladovanju življenjskega vsakdana ter načrtovanju življenjske poti, je odgovor na retorično vprašanje, zakaj pojavnost depresije narašča, nedvoumen. Toda kaj narediti, da bi breme depresije ter drugih duševnih motenj in obolenj čim učinkoviteje preprečevali, bolezen pravočasno prepoznavali in ustrezno ukrepali – ne le glede pravšnje izbire zdravljenja, ampak tudi glede pravočasnega vračanja obolelega posameznika v aktivno življenje in v delovno okolje? Taki pristopi namreč pomagajo pospešiti premagovanje bolezenskih težav.

Danes je med svetovnim prebivalstvom delež delovno aktivnih več kot 60-odstoten – samo zaradi depresije in tesnobe pa je vsako leto izgubljenih približno 12.000.000.000 delovnih dni. Dejavnikov, ki vplivajo na takšne razmere in razmerja med delovno aktivnimi, je veliko, vključno z nezdravim delovnim okoljem in slabimi delovnimi pogoji, stigmatizacijo, diskriminacijo, različnimi oblikami nadlegovanja.

Ko se vpliv omenjenih dejavnikov, ki ne vplivajo le na duševno zdravje, ampak tudi nasploh na kakovost življenja, nakopiči, se prejkoslej odrazi v slabšajoči se motivaciji in zmanjšani delovni storilnosti ter vse pogostejših bolniških staležih – ali pa, nasprotno, v prezentizmu, ko posameznik kljub resnim težavam vztraja na delovnem mestu, da ne bi izgubil zaposlitve. Toda ta pristop lahko povzroči največ škode – ne le obolelemu, pri katerem se poprej akutne težave začno spreminjati v kronične, ampak tudi pri delodajalcu, kajti prezentizem ne vodi le v slabšo storilnost, ampak tudi v vse pogostejšo pojavnost napak in nesreč pri delu, medtem ko bolezen nezadržno napreduje.

Ogrožanje duševnega zdravja na delovnem mestu

Zato je bil moto letošnjega svetovnega dneva zdravja (10. oktober) nadvse sporočilen: »Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu«. Delodajalci, ki skrbijo za dobro zaposlenih tudi v tem smislu, so danes še vedno redki – vendar prav takšni primeri dobre prakse potrjujejo, da je tovrstni pristop v skrbi za zaposlene ne le izvedljiv, ampak se tudi izjemno obrestuje. 

Po drugi strani pa se posamezniki, pri katerih vzniknejo težave na področju duševnega zdravja, zelo težko (pravočasno) vrnejo na delo ali sploh pridejo do zaposlitve. Zato bo Univerzitetni rehabilitacijski inštitut (URI) Soča v sodelovanju s Centri za duševno zdravje odraslih – trenutno je pri nas 17 takšnih centrov, v sklopu katerih se multidisciplinarna obravnava odvija brez napotnic – izvedel projekt za oblikovanje modela zgodnje poklicne in zaposlitvene rehabilitacije oseb s težavami v duševnem zdravju v procesu vračanja na delo. 

Projekt ima tri cilje: hitrejše, uspešnejše vračanje na delo in (posledično) krajše trajanje bolniškega staleža ter zmanjšanje števila invalidskih upokojitev. Sicer pa se na ministrstvu za zdravje v prihodnjem letu nameravajo posvetiti pripravi nove resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja; v dokument naj bi umestili več strateških prijemov za ustvarjanje ustrezne(jše)ga okolja za ohranjanje duševnega zdravja na delovnem mestu.

Depresija je bolezen ekstremov

Da je depresija bolezen ekstremov, vedo vsi tisti, v katerih življenja se je pritihotapila, na najrazličnejše načine in z različno močjo. »Včasih se depresija počasi in neslišno posluži uma in duše. Včasih kar eksplodira, plane skozi vrata in svoje žrtve oropa veselja in užitkov. Nekateri ljudje se ne zavedajo, da imajo depresijo, spet drugi pa jo takoj prepoznajo. Včasih zanjo ni nobenega konkretnega razloga in pogosto je zakrinkana s kopico telesnih nadlog, kot so utrujenost, slab spanec, pomanjkljiv apetit in celo počasna prebava,« različne pojavnostne oblike depresije, ki se skupaj z anksioznostjo uvršča med najpogostejše duševne motnje v knjigi Depresija za telebane opisujeta klinična psihologa dr. Laura L. Smith in dr. Charles H. Elliot. 

Glede na podatke Eurostata v Sloveniji živi približno 85.000 ljudi, ki se spopadajo z depresivnimi motnjami – torej s kliničnimi stanji, ki jih ni moč enačiti z običajnimi občutki pomanjkanja volje, energije in zagona, otožnosti ali pesimizma. Paleta simptomov te duševne motnje je raznolika, od blagih do hudih simptomov, njihova pojavnost pa se lahko kaže bodisi v prehodnih epizodah bodisi v kroničnih stanjih, ki lahko trajajo nekaj mesecev ali tudi več let, kajti epizode depresije se pri posamezniku, ki ne prejema ustreznega zdravljenja, lahko ponavljajo oziroma se stopnjujejo.

Preplet učinkovitih terapevtskih pristopov

Bistvo prepoznave klinično opredeljene depresije se osredotoča na intenzivnost tovrstnih občutij, njihovo trajanje in njihov vpliv na življenje in delovanje posameznika. 

Ob tem doc. dr. Jurij Bon z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana pojasnjuje, da so pri zdravljenju blažjih oblik depresije učinki psihoterapije praviloma podobni učinkovanju zdravil, ki so sicer osnova zdravljenja pri zmerni do hudi obliki depresije, to pa je potem mogoče kombinirati tako s psihoterapijo kot z novejšimi metodami nevromodulacije. »Pri zdravljenju z zdravili bolnik lažje in bolje sodeluje pri psihoterapiji in ponovno dobi uvid v pozitivne vidike življenja – česar pa, denimo, med izrazito depresijo ne zmore.«

Psihiater Jurij Bon poudarja, da so antidepresivi, ki pomagajo pri uravnavanju nevrotransmiterskih neravnovesij, »varna zdravila, ki pa za učinkovanje potrebujejo mesec dni ali več – odvisno od tega, ali je stresni moment, ki vpliva na bolezen, kratkotrajen, ali pa traja že dlje«. Drugače pa je pri bolnikih, ki imajo tako imenovano rezistentno oziroma na zdravljenje odporno depresivno motnjo, kar pomeni, da se ne odzovejo (ustrezno) na predpisano antidepresivno zdravilo. Med obolelimi je delež takih bolnikov kar 30- do 50-odstoten.

»Pri rezistentnih in kroničnih oblikah depresije uporabljamo različne strategije zdravljenja, pri približno petini bolnikov pa ne pomagajo niti večkratni poskusi sprememb terapije,« opozarja doc. dr. Jurij Bon. Ker je dolgotrajno nezadostno zdravljenje depresivnih epizod povezano z razvojem odpornosti, je priporočljivo hitrejše spreminjanje strategij zdravljenja; to pomeni, da začetni terapiji s standardnimi antidepresivi in psihoterapijo sledijo hitrejše menjave zdravil ter uporaba dodatnih oblik zdravljenja (uporaba novejše skupine antidepresivov, nevromodulacija možganov) že v zgodnejši fazi zdravljenja.

»Na ta način smo pomagali pomembnemu številu bolnikov z depresijo, pri kateri z drugimi pristopi nismo dosegli želenega učinka,« dodaja psihiater, ki povečevanja števila predpisanih receptov za antidepresive ne vidi le kot skrb vzbujajoči odraz porasta tovrstnih težav, ampak tudi kot pozitivni prijem. Pogostejše predpisovanje antidepresivov je namreč, kot pravi, v skladu s strokovnimi trendi na globalni ravni. Ti so usmerjeni v zmanjševanje predpisovanja pomirjeval, ki po eni strani povzročajo odvisnost, po drugi strani pa, če jih posameznik prejema daljši čas, negativno vplivajo na depresijo.

Sicer pa doc. dr. Jurij Bon opozarja na izzive v skrbi za duševno zdravje, povezane s pogoji za delo, pri čemer izpostavlja, da delodajalci delovno okolje resda prilagajajo in optimizirajo tako, da bi spodbudili čim večjo produktivnost, pri čemer pa pozitivni vplivi na zaposlene (v večini primerov) niso na prvem mestu. Zato še vedno ostaja aktualen problem prezentizma, ki lahko poslabša obstoječe zdravstvene tegobe in vodi v nastanek kroničnih zdravstvenih težav, ki jih narekujeta anksioznost in depresija. 

Ključnega pomena je pravočasno ukrepanje

Depresija lahko prizadene kogarkoli v kateremkoli obdobju življenja; med najranljivejšimi so mladostniki in starejši. K pojavnosti depresivnih motenj pa na splošno pogosteje pripomorejo nezaposlenost, prekarne zaposlitve, pomanjkanje denarja oziroma revščina, bolezen, stresni dogodki pa tudi zloraba alkohola ali drog. 

Sicer pa tudi doc. dr. Anja Plemenitaš Ilješ z Oddelka za psihiatrijo mariborskega UKC ocenjuje, da povečanemu prilivu bolnikov v urgentno psihiatrično ambulanto, ki so v psihični stiski in imajo anksiozno-depresivno simptomatiko, botrujejo predvsem razmere na delovnem mestu, ki so vse pogosteje zaznamovane s povečevanjem delovnih obremenitev ter nesoglasji med zaposlenimi (in vodstvom). 

»Pri zdravljenju depresije in drugih duševnih motenj stremimo k čimprejšnjemu oziroma pravočasnemu ponovnemu vključevanju v delovni proces, saj to krepi samozavest posameznika, mu prinaša zadoščenje, nenazadnje pa tudi večjo finančno varnost,« poudarja psihiatrinja, ki ob tem naniza najprepoznavnejše simptome depresivne epizode, pri katerih velja čim prej poiskati strokovno pomoč – najprej pri osebnem zdravniku, ko simptomi začno pomembno vplivati na upadanje funkcionalnosti, pa pri psihiatru.

Storitve, ki zapolnjujejo sistemske praznine

Sicer pa pomembno pomoč in podporo obolelim zagotavljajo tudi v sklopu nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara, ki ga vodi socialni delavec mag. Bogdan Dobnik. V združenju, ki ima po vsej Sloveniji razpršenih 22 enot, obolelim zagotavljajo psihosocialno podporo, rehabilitacijo, različna dodatna usposabljanja in izobraževanja, pomagajo pri iskanju in ohranjanju zaposlitve, vključevanju v skupine za samopomoč, premagovanju socialne izolacije, podporo pa zagotavljajo tudi svojcem. 

S široko paleto aktivnosti obolelim pomagajo premagovati stigmo in diskriminacijo, ki, čeprav je težko verjeti, še vedno dajeta pečat duševnim boleznim. Ob tem Bogdan Dobnik izpostavlja, da je kljub temu, da v Sloveniji obstaja vedno več takšnih in podobnih storitev, dostop do kakovostne psihološke oskrbe, rehabilitacije in svetovanja mnogim še vedno onemogočen oziroma otežen.

»Trenutno je na globalni ravni zaposlenih le približno deset odstotkov ljudi, ki imajo resne duševne motnje. Z globalno kampanjo naj bi ta delež povečali na 50 odstotkov; ta cilj je dosegljiv, seveda pa zahteva izboljšanje delovnih pogojev, večjo fleksibilnost, izvajanje podpornih programov, ozaveščanje o pomenu duševnega zdravja pa tudi zakonodajno zaščito pred diskriminacijo,« poudarja mag. Dobnik in dodaja: »Ljudje z depresijo so sposobni hoditi v službo, vendar je to odvisno tako od njihovega stanja kot od celovite strokovne podpore, ki jo prejemajo.« Danes so mnogi, ki imajo blago do zmerno depresijo, zaposleni – kljub temu, da sta njihova energija in motiviranost zmanjšani. Tak pristop namreč izboljšuje možnosti za hitrejše okrevanje.

V zdravstvu nujne tudi kadrovske okrepitve

Depresija je vsekakor stanje, ki lahko vznikne kot posredna ali neposredna posledica sosledja vzponov in padcev v življenju. 

Zato tudi Aljoša Lapanja, predsednik sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji (sekcija deluje v sklopu zbornice zdravstvene in babiške nege), opozarja na dva vidika čim kakovostnejše, varne in celovite skrbi za obolele: »Vsi izvajalci zdravstvene nege moramo ozavestiti dejstvo, da ni zdravja brez duševnega zdravja. Dolžnost vsakega od nas je, da pri osebah s težavami v duševnem zdravju znamo in zmoremo brez predsodkov, humano, etično in strokovno izvajati vse aktivnosti zdravstvene nege. Po drugi strani pa v današnjem času vse bolj spoznavamo, kako pomembni so dobri delovni pogoji in medosebni odnosi v zdravstveni negi, ki prepogosto botrujejo fluktuaciji kadra – zato pozivamo vse na vodilnih delovnih mestih, naj si ne želijo le tega, da njihovi zaposleni delajo dobro, ampak tudi tega, da so dobro.«

V tem smislu tudi doc. dr. Jurij Bon izpostavlja nujnost povečanja kadrovskih virov, kajti »le tako se bo dostopnost do optimalne terapije za zdravljenje depresije v Sloveniji povečala in le tako bomo lahko pravočasno in še učinkoviteje pomagali bistveno večjemu številu bolnikov.«

Portreti: posnetki zaslona/novinarska konferenca; simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.