Javno zdravstvo na Slovenskem potrebuje korenite spremembe, o tem ni dvoma – in to razume vsakdo, četudi na dogajanje v javno-zdravstvenih ustanovah gleda kot nekdo, ki na delovanje sistema sicer ne more vplivati, zato pa zelo (nemalokrat tudi boleče) občuti majanje njegovih temeljev in posledično slabšanje pogojev za kakovostno in varno obravnavo ter pravočasno zdravljenje. Spremembe načrtujejo in jih napovedujejo odločevalci; izvajalci, ki bi pri pripravi novosti radi sodelovali in pri ustvarjanju celovite slike aktualnega stanja pomagali s kliničnimi izkušnjami, pa so nemalokrat postavljeni pred dejstvo, da so tovrstne spremembe že nared – le v delovni vsakdan jih je še treba vtkati. In tu se skoraj vedno zatakne. Sistemski ukrepi pogosto nimajo kaj dosti skupnega s klinično resničnostjo, zato ne zaživijo. In tako naj bi bilo tudi tokrat v pediatriji in družinski medicini – sodeč po odzivih, ki se vrstijo v zadnjih dneh.

Zdravniške organizacije in strokovna združenja zahtevajo vključitev v proces prenove javno-zdravstvenega sistema, kajti, kot izpostavlja sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides, ki je že skorajda 11 mesecev kot brezzobi tiger prisiljen v izvajanje stavke zaradi nevzdržnih delovnih pogojev. Stavka je okvire dobila z zakonodajno prepovedjo, kakršna je v razvitem svetu unikum, odvija pa se tako, da zdravniki delajo – nič manj kot v sindikalno mirnih časih. 

Sistemski okviri se v vsem tem času niso kaj dosti spremenili, enaka ali vse kompleksnejša pa postaja stiska obolelih, ki imajo resne težave s čakanjem na diagnostiko in postavitev diagnoze. Ko se začne (bolnišnično) zdravljenje, pa si oboleli lahko od blizu ogledajo logistične danosti kliničnih oddelkov in klinik, ki so z dobršnim delom opreme, zastarelostjo bolnišničnih prostorov ter skrb vzbujajočim pomanjkanjem strokovnega kadra obtičale v časovni luknji, iz katere je snovalci zdravstvene reforme na Slovenskem ne znajo in ne zmorejo potegniti.

V zadnjih dneh so se v javnosti oglasili pediatri in družinski zdravniki, zaradi sprememb, ki jih pri vrednotenju njihovega dela načrtuje plačnik, ZZZS. Ob tem smo spomnili, da slovenskim otrokom in mladostnikom, ki se znajdejo v tako hudi duševni stiski, da ta zahteva takojšnjo strokovno obravnavo in pomoč, tovrstno ukrepanje pri nas ni zagotovljeno pravočasno – ne v časovnem oknu, v sklopu katerega bi bilo še mogoče preprečiti nastanek posledic, ki človeka lahko spremljajo vse življenje. Pedopsihiatri na nevzdržno stanje opozarjajo tako resorno ministrstvo kot ZZZS, vendar sistemskega premika v dobro boljše zaščite zdravja ranjenih in ranljivih otrok ni. 

V kontekstu zadnjega primera pa smo se vprašali, ali se morda podobna zgodba napoveduje tudi z aktualnimi prijemi plačnika, ki z novim obračunskim modelom posega v dejavnost pediatrije in družinske medicine na primarni ravni zdravstvenega varstva.

Na ZZZS so opozorila in kritike družinskih zdravnikov in pediatrov sicer zavrnili kot neutemeljene, saj da so prenovljeni glavarinski količniki, ki bodo po novem ovrednoteni v obliki uteži, izračunani izključno na podlagi dostopnih podatkov. Zato je Anka Bolka, ki na ZZZS vodi področje analiz in razvoja, za interpretacije zdravnikov ocenila, da jih velja pripisati »namernemu zavajanju, nepripravljenosti na spremembe ali nezadostnemu poznavanju vsebine«.

Ko bo prehod na nove glavarinske količinske in udejanjanje novih obračunskih modelov zaživel v praksi, bo šest od skupno 1000 ambulant družinske medicine moralo sprejeti dodatne paciente; na področju pediatrije bo število opredeljenih pacientov moralo povečati tudi 86 pediatričnih ambulant (vseh je nekaj nad 300). Čas, namenjen obravnavi posameznega pacienta, se bo posledično skrajšal, kompleksnost obravnave pa skrčila.

Da načrtovane spremembe kršijo določbe kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike ter dogovorjeni standard glavarinskih količnikov, opozarja Fides, pri čemer dodaja, da »ZZZS v praksi že več let krši sporazum sindikata Fides z vlado iz leta 2017«.

Da bi se izognili spremembam, ki delovno-pravno (ponovno) ne bodo izvedljive ali utemeljene, so predstavniki zdravništva želeli aktivno sodelovati pri njihovi pripravi, vendar se to ni zgodilo – z izjemo sestanka ekipe ZZZS s predstavniki družinske medicine in pediatrije. Na tem srečanju sta sodelovala tudi družinski zdravnik in predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri zdravniški zbornici Rok Ravnikar ter pediater in predsednik sekcije za primarno pediatrijo pri zdravniškem društvu Denis Baš, ki pa sta do novega obračunskega modela in njegovih posledic izjemno kritična.

Sindikat Fides ob nastalem problemu spominja, da se je računsko sodišče pred petimi leti z revizijo odzvalo na opozorila zdravnikov o pomanjkanju kadra, zlasti v družinski medicini. Računsko sodišče je v reviziji izpostavilo, da resorno ministrstvo ni vzpostavilo celovite mreže javne zdravstvene službe, kar otežuje načrtovanje kadrovskih virov, usklajeno z razmerami v klinični praksi. Računsko sodišče, ki sicer, kot izpostavlja Fides, nima niti pristojnosti niti pravne podlage za presojo standardov in normativov, je od ministrstva za zdravje zahtevalo »izvedbo ukrepov za izboljšanje načrtovanja kadrovskih virov in upravljanja z njimi – vendar se to ni zgodilo.«

Ker mora tudi računsko sodišče upoštevati veljavno normativno ureditev, je, tako Fides, »sklicevanje ZZZS na stališče računskega sodišča glede standardov in normativov – s tem pa tudi glavarinskih količnikov – povsem brezpredmetno in neutemeljeno. ZZZS s takšnim ravnanjem zagovarja enostransko odstopanje od doseženih dogovorov, kar je protipravno ravnanje – in kot tako povsem nedopustno in nesprejemljivo.«

Srž zdravniškega revolta, s katerim praktiki zavračajo uvedbo načrtovanih sprememb plačnika, tiči v ugotovitvi, po kateri te spremembe ne upoštevajo resničnega stanja in bi javnemu zdravstvu utegnile dolgoročno povzročiti še dodatno škodo. V nove prijeme bi, kot poudarjajo nosilci dejavnosti pediatrije in družinske medicine oziroma medicine nasploh, morali vtkati vzvode, ki bi upoštevali kompleksnost obravnav, vzdržnost sistema pa zagotavljati tako, da bo ohranjena kakovost obravnave – za vse in vsakogar.

Predvsem tega pa si z vso resnostjo in zelo upravičeno želijo tudi pacienti.

Simbolične fotografije: iStock 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.