Valentina Prevolnik Rupel se trenutno v Parizu udeležuje političnega foruma o prihodnosti zdravstvenih inovacij – kljub temu, da razmere, ki smo jim v teh dneh priča v zdravstvu, zahtevajo njeno prisotnost v Sloveniji. Če je to neizvedljivo, pa bi se med novinarsko konferenco ministrstva, posvečeno stiskam zaradi okrnjenega zagotavljanja oskrbe pacientov med stavko – zavoljo odpovedovanja načrtovanih posegov, nedosegljivosti nekaterih zdravnikov pa tudi neizpolnjevanja bolniških listov, saj to obolelega, če je zaposlen pri nepredvidljivem delodajalcu, lahko ogrozi tudi po socialni plati –, lahko slovenski javnosti z iskrenim nagovorom in konkretnimi napovedmi oglasila tudi od daleč, s pomočjo tehnologij, ki danes to omogočajo. A to se ni zgodilo. In v takih primerih molk pogosto pove več, kot bi si tisti, ki se za molčanje odloči, v resnici želel.

Javne podpore stavki zdravnikov danes praktično ni; namesto tega se povečujejo stiske obolelih, ki so dolgo čakali na določeno diagnostiko ali poseg, zdaj, ko je bila nenujna storitev zaradi stavke odpovedana, pa ne vedo, kako bo z njihovo boleznijo v obdobju do učakanja novega termina. Mnoge je strah pred morebitnim dodatnim poslabšanjem resnega kroničnega stanja, mnogi potrebujejo zgolj jasno pojasnilo in posvet s svojim zdravnikom, ki ga ne more nadomestiti suhoparno obvestilo o stavki. Ljudje so v stiski, paleta čustev se menja od žalosti, nemoči in obupa do ogorčenja, besa in strahu. 

Kaj najbolj opazno zaznamuje tokratno stavko zdravnikov?

Seveda tudi v tem kontekstu kakršnakoli oblika nasilja, četudi je to »zgolj« verbalno, nikakor ni dopustna. A priča smo prav takšnemu dogajanju, kajti nasilni incidenti so se začeli pogosteje pojavljati sinhrono s poslabševanjem sistemskih okvirov za delo v zdravstvu, ki se odražajo v kadrovskih težavah, daljšanju čakalnih vrst, v dotrajanih stavbah in napravah. V razmerah, ki ne morejo biti in ostati dopustna odslikava sodobnega zdravstva. 

Če so fotografije stavkajočih zdravnikov pred tremi desetletji z ovekovečeno mimiko pripovedovale zgodbo o odločenosti ceha, da si izbori boljši status v družbi (kar mu je tudi uspelo), je sporočilnost aktualnih fotografij povsem drugačna, saj odseva duha časa, v katerem se je znašla sodobna družba. Obrazi zdravnikov, zbranih na sindikalnih zborovanjih, so danes zabrisani. Ne želijo biti izpostavljeni. Ne upajo si biti izpostavljeni.

Strah je čustvo, ki je in bo v dobršni meri zaznamovalo tokratno stavko zdravnikov in zobozdravnikov, zaposlenih v javnem zdravstvu. In to čustvo je mogoče zaznati pri vseh vpletenih, predvsem pa pri bolnikih, ki bi jim moralo biti to izkustvo prihranjeno. Kajti strah jih je že v osnovi, zaradi izgubljenega zdravja, zaradi hude diagnoze, ki zahteva celovito, empatično in predvsem pravočasno strokovno ukrepanje – a so prisiljeni čakati. 

Nekatera obolenja ne dopuščajo zastojev pri obravnavi

Obravnava bolnikov, ki, na primer, že imajo postavljeno onkološko diagnozo in jih zaradi raka zdravijo na Onkološkem inštitutu (OI) Ljubljana, kljub stavki ni »v leru«. Vodstvo inštituta se je namreč s tamkajšnjo predstavnico sindikata Fides dogovorilo, da stavkajoči zdravniki na OI podporo stavki izrazijo v obliki kratkotrajne prekinitve dela, ob ponedeljkih in četrtkih med osmo in pol deveto uro – od tega tedna dalje pa stavkajoči zdravnik lahko odloča o morebitnem prenaročilu načrtovane obravnave bolnikov, vendar le, če so spremembe benigne, torej nerakave. Za bolnike z rakom pa sta diagnostika in zdravljenje zagotovljena kljub stavki, zaradi specifičnosti te bolezni, pri kateri kakršnokoli odlašanje z zdravljenjem preprosto ni dopustno.

Toda takšnih obolenj, ki ne dopuščajo zastojev pri obravnavi, je veliko. In praviloma do kratkih stikov pri zdravljenju, pa naj gre za srčna, pljučna, ledvična, nevrološka, presnovna ali katerakoli druga obolenja, ne bi smelo prihajati. 

Ker je stavka neobvladljiv fenomen, za katerim stoji nepregledna množica, v kateri uvid v ravnanje posameznika, če to na kakršenkoli način odstopa od etično-strokovnih uzusov, ni mogoč, prihaja do zapletov. Vedno. Zato se mnogi zdravniki za stavko niso odločili. In zaradi tega so se na ministrstvu za zdravje v kontekstu stavke posvetili odstopanjem v klinični praksi, ki obolelega lahko ogrozijo – skupaj s predstavniki institucij, ki pacientu, če se ta znajde v takšnem položaju, lahko pomagajo. 

Ministrstvo za zdravje: stavkajoči morajo napisati vse bolniške liste

V. d. generalnega direktorja direktorata za zdravstveno varstvo na resornem ministrstvu Jasna Humar sicer poudarja, da je število pritožb pacientov, ki jih je prejel zdravstveni inšpektorat, dokaj nizko – glede na število obravnav, ki se v tem času odvijajo. »Govorimo zgolj o anomalijah, o odklonih, ki se pojavljajo v zelo majhnem odstotku. Zdravniki imajo pravico do stavke, pacienti pa pravico do pomoči. Ker pa so pacienti šibkejši, smo na ministrstvu v iskanju odgovora na vprašanje, kdo ima prav, na strani pacientov.«

Glavni problem, ki trenutno tare paciente, je čakanje na bolniške liste, ki jih (nekateri) stavkajoči zdravniki ne izdajajo. Ker ta dokument, ki je osnova za izplačilo nadomestila, po besedah Jasne Humar lahko vpliva na hudo poslabšanje socialnega položaja obolelega, pa tudi na poslabšanje njegovega zdravja, so z resornega ministrstva zdravstvenim zavodom že minuli petek poslali navodila, po katerih morajo »stavkajoči opraviti svojo dolžnost in napisati vse bolniške liste.« 

Navodila, po katerih bi tako izdajanje bolniških listov kot dostopnost zdravnikov na daljavo morala biti zagotovljena tudi med stavko, Fidesovi pravniki zavračajo kot neutemeljena in pravno napačna, pri čemer naj bi resorno ministrstvo preseglo svoje pristojnosti ter poskušalo poseči v ustavno pravico zdravnikov do stavke.

ZZZS: neizdajanje bolniških listov škodi pacientom

Kljub temu je direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke pri ZZZS mag. Ana Vodičar prepričana, da so »stavkajoči zdravniki dolžni izdajati bolniške liste, kajti zdravniki so med stavko dolžni izvajati tako nujne zdravstvene storitve kot tudi storitve, ki so nenadomestljiv pogoj za delo in preživetje pacientov. Neizdajanje bolniškega lista, ki je edini dokument za utemeljitev začasne zadržanosti od dela, škodi pacientom,« zato bi zdravniki kljub stavki morali konec meseca izdati vse bolniške liste. 

Če zdravnik tega ne želi narediti, pa Ana Vodičar pacientom svetuje, naj se obrnejo na vodstvo zdravstvenega doma, ki bo nastali problem uredilo. Če se to ne bo zgodilo, so po njenih besedah na voljo še trije naslovniki, ki bodo ustrezno ukrepali: ministrstvo za zdravje, zavod za zdravstveno zavarovanje in zdravstveni inšpektorat. 

Vodstvo sindikata Fides na podlagi omenjenih stališč ZZZS ter resornega ministrstva ponovno ocenjuje, da obe instituciji s svojimi stališči posegata v ustavno pravico do stavke.

Na zdravstvenem inšpektoratu prejeli deset prijav

Andreja Mojškrc z zdravstvenega inšpektorata pojasnjuje, da so doslej na zdravstvenem inšpektoratu prejeli skupno deset prijav, ki se nanašajo bodisi na odpoved termina za načrtovano obravnavo bodisi na nedosegljivost zdravnika. Inšpektorat je v tem tednu začel z aktivnim izvajanjem nadzorov, v sklopu katerih nameravajo ugotavljati morebitne kršitve določb zakonov o zdravniški službi in o pravicah pacientov.

»Postopki še tečejo. Ker gre za različne vsebine prijav, je najprej treba zbrati dokazila in potem postopek zaključiti,« pravi Andreja Mojškrc in dodaja, da bo prijavam, ki bodo upravičene, sledila bodisi zahteva po takojšnji odpravi nepravilnosti bodisi izrek globe.«

Pri ZOPS bodo pacientom aktivno pomagali 

Po besedah Francija Gerbca, podpredsednika Zveze organizacij pacientov Slovenije (ZOPS), zveza prejema številna vprašanja pacientov, ki so zaradi nastale situacije v stiski. Njihova sporočila bodo začeli sistematično beležiti, nakar se nameravajo z vodstvom vsakega zdravstvenega zavoda, kjer bo prišlo do kratkega stika pri obravnavi in zdravljenju, pogovoriti o vsakem primeru posebej.

»Želimo biti aktivni sogovorniki. Menimo namreč, da mora zdravnik tudi za vsako elektivno operacijo, na primer na vratnih žilah ali na srcu, ponovno oceniti, ali je ta – če je načrtovana za začetek februarja – nujna ali ne. Če ni nujna, pa je treba bolniku obzirno pojasniti, zakaj jo lahko odložijo,« meni Franci Gerbec, ki ob zahtevah, ki so sprožile stavko, pogreša videnje zdravnikov glede »povečanja produktivnosti in skrajšanja čakalnih vrst. Z našega zornega kota je temeljni problem zgolj zahtevanje, nič pa ni ponujenega v smislu boljše oskrbe pacientov.«

Stavka je legitimna, nekateri ukrepi pa ne

»Največja težava, s katero se srečujemo zastopniki, je strah pacientov. Bojijo se, kaj bo, če ne bodo pravočasno dobili bolniških listov. Strah jih je, ker jim odpovedujejo načrtovane preiskave, saj se bojijo, da se bodo po že tako ali tako dolgotrajnem čakanju ponovno znašli na koncu čakalne vrste,« poudarja zastopnica pravic pacientov Duša Hlade Zore.

Ob tem opozarja tudi na hujše posledice, ki lahko nastopijo že v kratkem času – pri bolnikih, ki imajo resna stanja, na primer katero od srčnih obolenj. »Če je tak bolnik v tem tednu še videti zdrav, ga mogoče v kratkem času ne bo več med nami, zato je vsakršno odlašanje z obravnavo nedopustno.«

Po njeni oceni je stavka zdravnikov legitimna, zato ji ne oporeka, »ne strinjam pa se z ukrepi, kakršno je, denimo, nepisanje bolniških listov. Pravice bolnikov so primarnega pomena. Paciente pa je danes strah, ker ne vedo, kako dolgo bo stavka trajala in kakšne bodo njene posledice.«

Mnogi pogrešajo resorno ministrico in nedvoumno sporočilo o videnju rešitev

Tudi zastopnik pravic pacientov Marjan Sušelj pravi, da je v tej vlogi priča vsakodnevnim stiskam bolnikov, ki so v času aktualne stavke zdravnikov naleteli na zaprta vrata in na odklonilne odgovore. »Paciente smo usmerili na vodstvo zdravstvenega zavoda, ki je priskočilo na pomoč, vendar je takšen ukrep lahko le začasen. Situacija je iz dneva v dan slabša. Pacienti so postali talci neučinkovitih pogajanj in prepričan sem, da je to narobe. Odgovornost sindikata in vlade je, da brez fig v žepu pridejo do dogovora, ki 'pije vodo' v našem okolju in ki ga je mogoče tudi uresničiti. Vemo, da razmere v zdravstvu niso optimalne, a treba je zagotoviti primerno, kakovostno in varno oskrbo – ravnanje nekaterih stavkajočih pa ni v skladu s tem.«

Vsi, ki morajo v kontekstu aktualne stavke prevzeti odgovornost, bi po prepričanju Marjana Sušlja morajo delati v korist pacientov, ki so šibkejši člen v tej verigi. »Stavko razumem kot večplastni proces. Močno upam, da se v ozadju iščejo rešitve za prakso, ki bo sprejemljiva v prihodnje – in da pri njihovem iskanju sodeluje tudi ministrica za zdravje, kajti sporočilo vrha ministrstva za zdravje glede strategije in vizije bi bilo nujno.«

Izgubljamo vsi, še najbolj pa zdravstvo kot celota

Pred nekaj dnevi je bilo mogoče slišati javni poziv resorne ministrice zdravnikom, naj v dobro bolnikov prenehajo s stavko in nadaljujejo s pogovori, ki jih je bilo doslej mogoče razumeti kot mletje v prazno. Kot zapravljanje časa, ki ga bolniki nimajo na pretek. Kot trošenje energije v času, ko ogrodje javnega zdravstva pospešeno popušča in ko se nepregledne vrste čakajočih le še daljšajo. 

Stvari se ne vrtijo v pravo smer. Preusmerjanje pozornosti od odgovornih za nastalo stanje (ta odgovornost se v resnici vleče že desetletja) na paciente, ki naj bi zdaj postali še pritožniki in tožniki, pa je pristop, s katerim izgubljamo vsi. Še najbolj pa zdravstvo kot celota.

Fotografiji in portreti: posnetki zaslona med hibridno tiskovno konferenco ministrstva za zdravje

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.