Zavajajoče oglaševanje

Bolniki, pa ne le starejši, pogosto nasedajo lažnim navedbam o »čudodelnih« izdelkih, ki da so »povsem varni, absolutno učinkoviti in tako rekoč brezplačni«. Kdo in kdaj bo naredil konec učbeniškim primerom zavajajočih oglasov?

Mnogim, ki jih tarejo številne zdravstvene tegobe in ki imajo praviloma ne eno, ampak več kroničnih obolenj, se kakovost življenja počasi poslabšuje. Čeprav se gabariti aktivnosti, ki so bile včasih del vsakdana, zmanjšujejo, imajo tudi ti, pa naj bodo starejši ali nekoliko mlajši, številne konjičke, ki jim pestrijo dan in pomagajo pri bistrenju možganskih aktivnosti. Reševanje križank, na primer, dokazano pripomore k ohranjanju kognitivnih sposobnosti; če so križanke tematske, prebiranje dodatnih informacij ni le zanimivo in poučno, ampak pripomore tudi k širjenju obzorij. Toda goljufivi marketinški prijemi, ki ciljajo na ranljivost posameznika, so dobili domicil tudi v najbolj priljubljenih križankah na Slovenskem, kjer imajo na voljo oglasni prostor, v sklopu katerega starejšim lažejo z obljubami o tako rekoč takojšnji povrnitvi izgubljenega zdravja, denimo sluha – če, seveda, nemudoma naročijo »čudežne kapljice« ali kapsule ali tablete, ki pa, žal, nimajo prav nobenega koristnega učinka.

Zavajajoče oglaševanje

Vse pogostejše zlorabljanje identitet poznanih zdravnikov za goljufivo oglaševanje »čudežnih zdravil«, ki obolelim ne pomagajo, ampak jim lahko resno škodijo

Zlorabljanje identitet zdravnikov in tudi zdravstvenih ustanov ni novost. Na omenjeni problem smo na zdravstvenem portalu pogosto opozarjali, vendar imajo uradne institucije očitno zvezane roke oziroma ostajajo nemočne, saj sta nadzor nad oglaševanjem »čudežnih zdravil«, ki naj bi po rokohitrski poti pozdravile neozdravljive bolezni in nepopravljiva stanja, in ukrepanje proti takšnim oglaševalcem praktično neizvedljiva. Oglaševalci ostajajo nepoznani, kajti delujejo s strežnikov v drugih državah, ki jih, če zlagani in škodljivi oglasi pri nas vzbudijo preveč neželjene pozornosti, hitro prestavijo drugam. Vedno znova pa znajo poiskati oglaševalski prostor, kjer tovrstne oglase »prilepijo« k resnim, verodostojnim vsebinam – ali pa zakupijo prostor v družbenih medijih, kjer nas po novem uveljavljeni zdravniki v kratkih video posnetkih nagovarjajo, resda s pomočjo umetne inteligence s precej popačenim glasom, k nakupu pripravkov, ki niso le neučinkoviti, ampak so (ker so učinkovine v njih nepoznane) lahko tudi zelo škodljivi in bolezensko stanje le še poslabšajo.

Varnost in kakovost

Zdravniki stavkajo, bolniki čakajo, izgubljamo vsi – ministrica za zdravje pa molči

Najdaljša stavka slovenskega zdravništva je trajala tri tedne, pred nekaj manj kot tremi desetletji. Zdravniki, ki letos spet stavkajo, zdaj že drugi teden, se dobro zavedajo, da »podviga« iz leta 1996 ni mogoče ponoviti, saj kljub veljavni zakonodaji in sindikalnim pravicam zaposlenih v razmerah, v kakršnih deluje zdravstvo danes, to preprosto ne bi bilo v skladu z njihovim poslanstvom. Nedopustno je, da pogajalski strani, ki zastopata zdravnike in vlado, pri iskanju možnosti za sporazum ostajata povsem vsaksebi. Pogajalci se dogovarjajo s pomočjo metanja kopij, ki letijo mimo pacientov – na simbolični ravni pa prenekaterega od njih tudi zadenejo. In kje je v tem valovanju, zaradi katerega javnemu zdravstvu grozi, da bo potonilo še globlje in se bo posledično dostopnost obolelih do pravočasnih, kakovostnih in varnih storitev še poslabšala, ministrica za zdravje?