V uverturi v dva dni trajajoči jesenski posvet v zdravstvu, na katerem se že leta zbirajo vsi aktualni akterji na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter pozivajo k celoviti skrbi za kakovost in varnost v skrbi za paciente, je Valentina Prevolnik Rupel, ki je v tem tednu potrdila soglasje h kandidaturi za zdravstveno ministrico, danes vsaj na simbolični ravni že spregovorila kot ministrica. 

Čeprav se bojimo sprememb, so te nujne

»Spremembe so zahtevne, so težke in se jih bojimo. Zato, ker zdajšnji sistem poznamo, ker nam nudi udobje in sigurnost. Vsi pa vemo, da ta sistem morda ni najbolj učinkovit – in da tudi ni varen za tiste, ki ga najbolj potrebujejo,« je bila Valentina Prevolnik Rupel neposredna v nagovoru udeležencem konference, ki si vsi po vrsti – a vendar vsak po svoje, vsak nekoliko drugače – želijo nujnih sprememb. 

Tisti, ki te spremembe najbolj potrebujejo, pa so pacienti. Bolniki, ki so danes postali ujetniki nedopustno dolgih čakalnih vrst – in te so nemalokrat usodnejše od bolezni, ki jo želijo premagati.

Zato je že dolga leta povsem jasno: sistemske spremembe so nujne. Zelo nujne. A do njih kljub vsemu ne pride. In danes o nujnosti teh sprememb ni bilo govora le na omenjenem posvetu na Bledu, ampak tudi na konferenci slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, ki jo pripravlja Svetovni slovenski kongres. Tam so govorci pozvali k ureditvi slovenskega zdravstva po vzoru na tem področju uspešnejših, razvitih evropskih držav. Na tem dogodku je Valentina Prevolnik Rupel izpostavila »krč slabe organizacije«, v katerem se je v zadnjih letih znašel slovenski zdravstveni sistem.

Iskanje srca in poguma na poti k spremembam –  utopija ali edina možna pot?

In kako aktualno stanje popraviti oziroma odpraviti najakutnejše težave v sistemu?

O tem je kandidatka za ministrico za zdravje podrobneje spregovorila nekoliko kasneje, na blejskem posvetu, katerega programska rdeča nit tokrat sporoča, da »Za spremembe potrebujemo srce in pogum«.

»Zelo mi je bil všeč naslov tega posveta, ker vključuje tri besede: sprememba, srce in pogum. Ko smo v naravi, z velikim veseljem opazujemo spremembe: kako spomladi ozeleni trava, kako se gosenica spremeni v lepega metulja ... Proces teh sprememb se nam zdi izjemno zanimiv, lep. Čim pa se začnemo pogovarjati o spremembah v sistemih, bodisi v organizaciji bodisi na nacionalni ravni, na ravni zdravstvenega sistema, takoj postanemo skeptični. Kajti sprememb, ki se tičejo nas samih, se bojimo – ker ne poznamo novega stanja. Zato nam vzbujajo strah in dvom.« 

Valentina Prevolnik Rupel, ki je sicer zaposlena kot raziskovalka na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, kjer se poglobljeno ukvarja s področjem zdravstva in dolgotrajne oskrbe, razume, da ljudje na poti sistemskih sprememb vidijo razpotja in ovire, za katere niso prepričani, kako jih premagati in jih uspešno obvladati. Vstopanje v območje neznanega namreč povečuje občutek ranljivosti ...

»Res je, da zdajšnje stanje lahko ni optimalno, lahko ni učinkovito, lahko ni kakovostno in lahko se tudi zgodi, da ni varno – vendar nam je v uteho, ker ga poznamo. Toda neoptimalnega, neučinkovitega, nekakovostnega in ne varnega stanja si v zdravstvenem sistemu ne moremo privoščiti. Zato so stalne spremembe, ki sistem urejajo, nujne,« je prepričana Valentina Prevolnik Rupel, ki je bila v preteklosti svetovalka v kabinetu ministra za zdravje pa tudi svetovalka generalnega direktorja zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). 

Že majhne spremembe vodijo do pomembnih premikov

Raznoliki pogledi na reševanje težav, ki so danes stalnica zdravstveno-varstvenega sistema, ji tako niso tuji. Nasprotno, lahko bi rekli, da ima v tem trenutku najboljšo podstat za njihovo razumevanje, v kratkem – če bodo poslanci izglasovali njeno imenovanje za resorno ministrico – pa tudi za njihovo reševanje.

»Ker je zdravstveni sistem kompleksen, v njem tudi nikoli ne moremo govoriti o revoluciji, ki bi sistem v določenem trenutku obrnila na glavo. Beseda reforma, tako pogosto omenjana, sama po sebi oziroma že po definiciji pomeni niz majhnih sprememb, s katerimi poskušamo sistem pomakniti v boljše ali v učinkovitejše stanje,« ocenjuje Valentina Prevolnik Rupel. Ob tem pa izpostavlja, da se »ukrepi in spremembe, ki jih poskušamo uvesti, ne odvijajo vedno na zakonodajni ravni. Lahko gre za majhne, organizacijske spremembe – na primer za uvedbo dodatnega tečaja ali izobraževanja za medicinske sestre, kar jih bo motiviralo za učinkovitejše in kakovostnejše opravljanje dela.«

Dobre prakse kot spodbuda za skupno pot k zagotovitvi izboljšav

Da življenje brez sprememb ni mogoče, pa naj gre za naravo, za izkustvo posameznika ali za obvladovanje sistema, kandidatka za resorno ministrico ponazori s povednim primerom: »Ustanovitev registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana leta 1950 zagotovo ni bila lahka. Danes pa je ta register bistveno orodje za spremljanje učinkovitosti zdravljenja bolnikom z rakom v Sloveniji – in kot tak nam zagotavlja osnovo in podporo za sprejemanje odločitev in za spremljanje teh bolnikov.«

Valentina Prevolnik Rupel pravi, da se zaveda, da »bomo za spremembe tudi tokrat, kot vedno, poleg znanja potrebovali srce in pogum. To bomo potrebovali vsi deležniki v zdravstvu – in prepričana sem, da to imamo, da bomo na podlagi argumentov in analiz, ki bodo zmanjšale našo negotovost, strah in dvome, skupaj uspeli stopiti na pravo pot ter jo v ustreznem časovnem obdobju tudi prehoditi do cilja.«

Video posnetek in naslovna fotografija: Diana Zajec; simbolična fotografija: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani