Možnosti, predvidene v omenjenem zakonskem predlogu, zdravniki in drugi strokovni profili, ki delajo v zdravstvenem varstvu, razumejo kot nedopustni pritisk, kot napoved prisile, v kateri bo zaposlenim v javnem zdravstvu lahko odrejeno delo v drugi zdravstveni ustanovi, do 70 kilometrov oddaljeni od matične, možna bo, denimo, tudi prepoved koriščenja dopusta. Gre res za doslej najizrazitejšo odsotnost socialnega dialoga, ki ne vodi k rešitvam, ampak ustvarja nove, dodatne probleme? 

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides je že zahteval urgentni sestanek z ministrico za zdravje dr. Valentino Prevolnik Rupel, saj da so omenjeni predlogi namesto skupnega, tvornega iskanja rešitev ustvarili konflikt, ki utegne med zdravniki spodbuditi stopnjevanje sindikalnih aktivnosti.

»Izrednih razmer – kajti vlada je s predlogom interventnega zakona nedvoumno priznala, da so razmere v javnem zdravstvu kritične – se ne rešuje ne s prisilo ne z nesistemskimi, parcialnimi rešitvami. Pandemija COVID-19 je jasno pokazala, kakšna je spontana angažiranost, požrtvovalnost in odgovornost zdravnikov, zobozdravnikov in ostalih zdravstvenih delavcev. In za to nismo potrebovali interventnega zakona z vsebino, kakršno prinaša aktualni zakonski predlog, ki ga zdravniki razumemo kot žalitev,« poudarja predsednik Fidesa Damjan Polh.

Ostri odzivi

Istovetni so tudi odzivi drugih strokovnih profilov s področja zdravstva, kar zagotovo ni nekaj, kar naj bi pripomoglo k premagovanju nakopičenih problemov v zdravstveni sferi. 

Tako, denimo, Mladi zdravniki Slovenije med načrtovanimi rešitvami kot skrb vzbujajočo izpostavljajo možnost, da bodo akutno obolelega na urgenci po novem lahko obravnavali tudi okulisti, dermatologi ali, denimo, patologi. 

»Medicina hitro napreduje in vsakomur je jasno, da specialist javnega zdravja, ki je sicer zaposlen na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ne more zdraviti ne infarkta ne pljučne embolije niti na desetine nenujnih stanj, ki 'zaidejo' na urgenco. In kako lahko, na primer, od specialista patologije zahtevate, da bo poskrbel za pacienta v kardiogenem šoku? Vemo, da patolog odlično diagnosticira vzorce pod mikroskopom, nima pa znanja o zdravljenju kardiogenega šoka, o odmerjanju zdravil, oskrbi dihalne poti ali terapiji z elektriko,« zato po oceni mladih zdravnikov v predlogu zakona manjka (najmanj) navedba, da se zdravnik v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva lahko vključuje le v okviru svoje specialnosti.

Vsebinske nedoslednosti

Ob tem mladi zdravniki retorično sprašujejo vlado oziroma resorno ministrstvo, zakaj se niso odločili zgledovati se po drugih državah, kjer zaposlene v javnem zdravstvu spodbujajo z boljšimi pogoji za delo in dodatki, ne pa s prisilo. »Zakaj ste se odločili za pristop s prisilo? Ker je ceneje? Ker lahko? Ker želite še najbolj vztrajne pregnati med zasebnike in v tujino?« 

Izpostavljajo pa tudi nazorni primer, kakršnih bi se na podlagi predvidenih sprememb v sistemu v prihodnje lahko nakopičilo nešteto: »Si predstavljate, da bo kolega, ki je odličen specialist družinske medicine, vendar doslej ni opravljal dežurne službe, naenkrat moral opravljati dežurstva in tako, denimo, na terenu oskrbeti politravmatiziranega ponesrečenca? Morda ima o tem teoretično znanje, zagotovo pa nima praktičnega. Bi mu torej zaupali, da oskrbi vas?«

Neustrezna dikcija

Načrtovane spremembe, s katerimi naj bi pripomogli k skrajšanju čakalnih vrst in k stabilizaciji razmer v zdravstvu, so, kot je razvidno iz množice kritičnih odzivov, dosegle nasprotno od želenega – prej, preden se je sploh začel zakonodajni postopek.

Kaj torej sledi? Dr. Valentina Prevolnik Rupel pojasnjuje, da zakon v resnici ne predvideva uvedbe prisilnega dela, čeprav sta tako splošna kot strokovna javnost dikcijo interventnega zakona razumeli natančno tako; o tem smo podrobneje pisali v članku Je mogoče, da vlada z načrtovanimi interventnimi ukrepi želi stlačiti krog v kvadrat?. Toda četudi je bila dikcija v predlogu zakona morda nespretna in je kot taka nakazovala in napovedovala pravno sporne možnosti, je to nedvoumen znak, da načrtovane spremembe vendarle niso dovolj dobro domišljene, še manj usklajene.

Zakonodajni predlog bo namreč, ko oziroma če bo sprejet, resornemu ministru dal možnost, da odredi enega ali več začasnih ukrepov, pa naj bo to možnost začasne premestitve zdravstvenega delavca ali pa prepoved ali omejitev izdaje soglasja za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, sklepanja podjemnih pogodb, izrabe letnega dopusta ali stavke.

Nujni popravki

Valentini Prevolnik Rupel je danes sindikalna stran sporočila, da utegnejo ogorčenju in jezi, ki ju je predlog zakona sprožil med zaposlenimi, slediti konkretni ukrepi boja za sindikalne pravice zaposlenih. Toda ministrica zagotavlja, da je možnost naštetih ukrepov vezana zgolj na naravne ali druge nesreče oziroma izredne dogodke – in da v praksi ne bo prihajalo do zlorab tovrstnih vzvodov.

»Odzivov je veliko in očitno je, da se lahko člen interpretira na več načinov in da je mogoče zapisan dvoumno – kar je jasno sporočilo, da moramo premisliti in člen pravilno zapisati, da bo to dvoumje izginilo in da bomo vedeli, da je v resnici mišljen zgolj kot izredni ukrep,« priznava zdravstvena ministrica, ki sicer glede izboljšanja dostopnosti do zdravstvenih storitev, pa ne le v osnovnem zdravstvu, vztraja pri nujnih spremembah. Pri skrajševanju nedopustno dolgih čakalnih vrst naj bi bil v prihodnje v pomoč protokol, ki je že v pripravi in ki bo osnova za spreminjanje pravil na tem področju.

Ustavitev postopka in popravni izpit?

V tem smislu so Mladi zdravniki Slovenije danes v javnem pismu, naslovljenem na resorno ministrico, na vlado in na poslance, opozorili, da sporni členi v predlogu zakona lahko povzročijo veliko škode tako zdravstvenim delavcem kot pacientom – kajti »zdravstveni sistem, ki je – zaradi staranja prebivalstva, napredka medicine in slabega vodenja tega resorja v preteklosti – zelo oslabljen in krhek, lahko zamaje oziroma zruši že manjši poseg vanj, če ta ni dobro premišljen«.

Zakaj bi zakonski predlog veljalo temeljito prevetriti in ga v dobršnem delu spisati na novo? Pravniki, ki so jih mladi zdravniki prosili, naj komentirajo zakonski predlog, menijo, da je predlagano stanje neustavno, saj da bi na tak način zdravniki oziroma zaposleni v zdravstvu lahko postali sužnji države.

In na kaj takega zaposleni v zdravstvu ne bodo pristali. Zato mladi zdravniki ministrico in poslance pozivajo k ustavitvi postopka sprejemanja spornega zakona in k vključitvi vseh deležnikov v pripravo tega dokumenta, ki naj dobijo dovolj časa za podajanje pripomb, nakar je te treba tudi ustrezno vtkati v zakon, če naj ta zaživi v praksi.

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.