Zdravniki ob tem izpostavljajo tri za delovanje javnega zdravstva pomembne predvolilne obljube vladne koalicije, ki pa se niti navidezno niso približale uresničitvi: dostopnost do specialista v 30 dneh (SD), okrepitev zdravstvenega sistema (Levica), zdravstvena reforma kot prva prioriteta vlade (gibanje Svoboda). Sfižila se je tudi napoved ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj se je to zgolj transformiralo v obvezni prispevek, zdravstvena blagajna oziroma zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) pa beleži doslej največji primanjkljaj. 1030 slovenskih zdravnic in zdravnikov v dve leti trajajočih vladnih poskusih urejanja neurejenih razmer ne vidi pravega pristopa, ki bi pokazal učinke v praksi. Ob že tako ali tako skrb vzbujajočemu pomanjkanju kadra in kopici logističnih težav, ki otežujejo delo v klinični praksi, pa opozarjajo tudi na skrb vzbujajoče posledice slabšajočega se zaupanja med zdravnikom in bolnikom, ki je bistvenega pomena za uspešno zdravljenje.
»Ob stalnem podaljševanje čakalnih dob za kritična zdravljenja in operacije – in teh čakalnih vrst nismo zakrivili mi – sta ogrožena zdravje in varnost pacientov,« poudarjajo zdravniki, ki se zavedajo, da tovrstna stiska, »v katero je država potisnila svoje državljane«, pri nas vse pogosteje botruje kršitvam z ustavo zagotovljene pravice do pravočasne in kakovostne zdravstvene obravnave.
Kar 1030 slovenskih zdravnikov izpostavlja tri za delovanje javnega zdravstva pomembne predvolilne obljube vladne koalicije, ki pa se niti navidezno niso približale uresničitvi: dostopnost do specialista v 30 dneh (SD), okrepitev zdravstvenega sistema (Levica), zdravstvena reforma kot prva prioriteta vlade (gibanje Svoboda). Sfižila se je tudi napoved ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj se je zgolj transformiralo v obvezni prispevek.
So predvolilne obljube res (spet) prazne besede?
»Po dveh letih zamujenih priložnosti je postalo jasno, da so bile predvolilne obljube zgolj prazne besede,« so prepričani zdravniki. V kontekstu zdaj že skoraj pet mesecev trajajoče stavke pa kot nevzdržno ocenjujejo stališče vlade, po katerem naj zdravniki ne bi bili le krivi za propadanje javnega zdravstva, ampak naj bi si ne zaslužili niti boljših pogojev za delo niti boljšega plačila.
»Obstoječe stanje v našem javnem zdravstvu mlade in nadarjene študente medicine odganja iz Slovenije. Bodoči zdravniki ne vidijo uspešne karierne poti v slovenskem sistemu, ampak se odločajo za priložnosti v tujini, kjer lahko delajo v boljših pogojih, kjer jih spoštujejo in kjer prejmejo plačilo, kakršnega si zaslužijo,« opozarja 1030 slovenskih zdravnic in zdravnikov
Obstoječe stanje v našem javnem zdravstvu mlade in nadarjene študente medicine odganja iz Slovenije. Bodoči zdravniki ne vidijo uspešne karierne poti v slovenskem sistemu, ampak se odločajo za priložnosti v tujini, kjer lahko delajo v boljših pogojih, kjer jih spoštujejo in kjer prejmejo plačilo, kakršnega si zaslužijo.
iz javnega pisma 1030 slovenskih zdravnikov, naslovljenega na vlado in ministrstvo za zdravje po skoraj petih mesecih zdravniške stavke (9. junij 2024)
Si bolniki to res zaslužijo?
Ob tem se velja vprašati, kako dolgo bo pri nas še vztrajalo takšno stanje duha, ki se, kar se tiče (ne)urejanja zdravstva, v raznolikih odtenkih vleče in ponavlja že desetletja. In ključni retorični del tega vprašanja je: si bolniki to res zaslužijo?
Politiki, ki z vsakim mandatom dobijo zaupanje za sprejetje tovrstnih sprememb – te so v našem zdravstvu več kot nujne, pa ne le po oceni zdravnikov –, bi se morali v osnovi zavedati, da bodo neurejeno stanje v zdravstvu prejkoslej občutili tudi sami. Že to bi moral biti zadosten razlog za združitev moči, ne glede na politični pol, s katerega prihajajo ali na katerega prisegajo – za ureditev zdravstveno-varstvenega sistema, kakršnega si želimo vsi, predvsem pa oboleli in v njem zaposleni. Ti bodo, če se bodo razmere izboljšale, lahko še pogosteje obelodanjali dosežke slovenske medicine, ki na mednarodni ravni pogosto odmeva bistveno glasneje kot v domačih logih. Če sprememb ne bo, pa bomo s tovrstnimi dosežki naših zdravnikov seznanjeni, ko bodo o njih poročali tuji mediji. Zato tudi v tem smislu zadnje javno pismo 1030 zdravnikov lahko razumemo kot nedvoumen, rentgenski uvid v dogajanje v javnem zdravstvu.
Se politika res ne zaveda edinega pravega razloga za združitev moči, ne glede na politični pol, s katerega prihajajo ali na katerega prisegajo – za ureditev zdravstveno-varstvenega sistema, kakršnega si želimo vsi, predvsem pa oboleli in v njem zaposleni? Ti bodo, če se bodo razmere izboljšale, lahko še pogosteje obelodanjali dosežke slovenske medicine, ki na mednarodni ravni pogosto odmeva bistveno glasneje kot v domačih logih. Če sprememb ne bo, pa bomo s tovrstnimi dosežki naših zdravnikov seznanjeni, ko bodo o njih poročali tuji mediji. Zato tudi v tem smislu zadnje javno pismo 1030 zdravnikov lahko razumemo kot nedvoumen, rentgenski uvid v dogajanje v javnem zdravstvu.
Simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
