Da se slovensko javno zdravstvo počasi, a vztrajno približuje prepadu, ki predstavlja veliko nevarnost za njegov nadaljnji obstoj, je znano že dolgo. Politika se na tovrstna opozorila nikoli ne ozira prav dosti – razen, seveda, v predvolilnem času, ko so njena usta polna obljub, pa čeprav večinoma praznih. Posledično v samostojni Sloveniji še nismo doživeli prelomnice, ki bi jo v zdravstveni sferi zaradi okostenele sistemske ureditve nujno potrebovali – in kalvarija javnega zdravstva se nemoteno nadaljuje in nadgrajuje, z občasnimi lepotnimi popravki, pri katerih pa ni sledi o trajnosti in učinkovitosti. Posledice občutimo vsi. Toda tokrat so se na okope – najodločneje doslej – postavili zdravniki, ki ne želijo popustiti. Pa v prvem planu niso višje plače, ampak opozarjanje na nujno odpravo nevzdržnih razmer, kajti, kot svarijo zdravniki Splošne bolnišnice Ptuj: »Bojimo se, da smo na poti proti koncu javnega zdravstvenega sistema, kar je za nas nesprejemljivo!« Zato v javnem pismu, s katerim tako ministrstvo za zdravje kot vlado pozivajo k razumne(jše)mu ravnanju, popišejo tudi stanje v tamkajšnji bolnišnici in sistemske razloge zanj.

»Kadrovska stiska v naši bolnišnici je velika. Na že tako ali tako kadrovsko osiromašenem internem oddelku smo se pred dvema letoma znašli v skoraj brezupnem položaju; zapustil nas je že tretji mladi specialist po vrsti. Zapustila sta nas tudi dva mlada specializanta. Na oddelku je ostalo le sedem specialistov ...« opozarjajo ptujski zdravniki. In čeprav njihova bolnišnica že vrsto let z razpisi išče nove interniste, kandidatov ni. Zato so prek agencije za zaposlitev, ki kandidate išče tudi v tujini, začeli iskati zdravnike drugje, predvsem v državah bivše Jugoslavije. 

Začarani krog reševanja kadrovske stiske

»Uspelo nam je skleniti pogodbo z agencijo iz Sarajeva, agencija iz Makedonije pa nas je zavrnila, češ da Slovenija ni zanimiva za zaposlitev zdravnikov iz Makedonije, saj so njihove ciljne države zahodneje. V letu in pol  sodelovanja z agencijo iz Sarajeva smo imeli pet razgovorov z zdravniki iz različnih delov BIH; le eden je začel z dolgotrajnim postopkom urejanja ustrezne dokumentacije za zaposlitev v Sloveniji, kar pa še ni garancija, da se bo na koncu tudi odločil za selitev in za zaposlitev pri nas. Zato je edini način za reševanje obstoječe kadrovske situacije, da obstoječi kader dela več – s pokrivanjem več delovišč hkrati in večjim številom dežurstev,« zdravniki opisujejo okoliščine, na katere politika kaže kot na poskuse okoriščanja zdravnikov.

V praksi pa je slika bistveno drugačna od te, ki jo poskuša naslikati politika, poudarjajo zdravniki, pri čemer izpostavljajo, da imamo v Sloveniji v primerjavi z Avstrijo na 1000 prebivalcev kar dva zdravnika manj. »Soglasja za delo prek polnega delovnega časa smo začeli podpisovati že pred 25 leti – ukrep naj bi bil začasen, do kadrovske okrepitve. A ta se do danes še ni zgodila, čeprav že vrsto let opozarjamo, da sistem javnega zdravstva deluje le zaradi pripravljenosti vseh zdravstvenih delavcev za prekomerno nadurno delo.«

Zdravniki ne upravljajo javnega zdravstva, ampak izpostavljajo pomanjkljivosti obstoječe ureditve

V splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča na Ptuju je soglasja za nadurno delo preklicala večina zdravnikov, »ker pa smo občasno zadolženi za več delovišč hkrati, kljub stavki pravzaprav opravimo več obravnav in posegov. Še naprej torej opravljamo svoje običajno delo in se trudimo ohranjati visoko raven zdravstvenih storitev, saj nam je mar in si želimo ohranitve javnega in vsem bolnikom dostopnega zdravstva.«

Zdravniki se zavedajo, da upravljanje zdravstvenega sistema ni dolžnost zdravnikov, a se kljub temu čutijo dolžne opozarjati na številne pomanjkljivosti obstoječe ureditve. 

Zdravniki iz vseh koncev Slovenije opozarjajo: brez sprememb drvimo v boleč propad javnega zdravstva

»Zdravniška stavka, skupaj z umikom soglasij za nadurno delo, ni izsiljevanje za višje plače, ampak opozorilo na neurejenost razmer v javnem zdravstvu. Brez sprememb drvimo v njegov boleč propad. Na to zdravniki opozarjamo že vrsto let in do zdaj s strani različnih vlad bistvenih sprememb ni bilo,« so ptujski zdravniki zapisali v javnem pismu, ki sledi nizu tovrstnih revoltnih odzivov.

Vendar ne stavka ne javna pisma zdravnikov vseh vej specialnosti, ki delajo na vseh ravneh zdravstvenega varstva, politike kljub resnosti razmer v zdravstvu niso spodbudili k tvornemu dialogu in skupnemu iskanju rešitev – pa čeprav naj bi bile spremembe, kot zagotavljajo zdravniki pa tudi predstavniki ostalih strok v zdravstvu, v dobro pacientov, ki si zaslužijo pravočasno, kakovostno in varno zdravljenje.

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.