V prihodnjih dneh bodo zdravniki tistim, ki jim bodo pripravljeni prisluhniti, jim verjeti in jih razumeti, poskušali čim bolj nazorno predočiti izkustveno sliko delovanja v neoptimalnih razmerah, v kakršnih se kakovost in varnost sofisticirane skrbi za bolnike izgubljata pod pezo sistemskih problemov. Dodatni problem pa se skriva v dejstvu, da se zdravnikom v kratkem utegnejo pridružiti tudi drugi zdravstveni profili. Kajti v slovenskem javnem zdravstvu, pa naj bo stavka še tako nedobrodošel ukrep, se nikomur ne godi dobro, ne pacientom ne zaposlenim – oziroma vsaj veliki večini njih ne.

Kaj pomeni to, da vladi in sindikalnim predstavnikom zdravništva v minulem tednu ni uspelo najti formule, na podlagi katere naj bi prišlo do pričakovane odpovedi oziroma zamrznitve stavke? Zagotovo nič dobrega, za nikogar. Dialog, kolikor ga je bilo, zagotovo ni bil produktiven, čeprav smo v aktualnem mandatu, glede na uvodne napovedi, pričakovali prav tovrstni zasuk.

Kaj bo torej sledilo?

Za zdaj na obzorju ni ne dobrih napovedi niti tovrstnih ukrepov, s katerimi bi bilo nujno treba sanirati najbolj problematična področja, pa naj gre za družinsko medicino, za pediatre, ginekologe ali za druge veje medicine. Za vse specialnosti, ki so v dolgoletnem sistemskem brezvetrju izgubile tisto osnovno življenjsko energijo, ki omogoča, da neumoren razvoj in stremenje k vrhunskosti ostajata del vsakodnevnega strokovnega impulza.

Danes za to ni časa. Ni dovolj strokovnjakov, obstoječi pa so obremenjeni z logističnimi in administrativnimi izzivi, ki jih je vedno več in ki jih vodijo vedno dlje od njihove osnovne specialnosti. Seveda manjka tudi denarja. Za nove naprave, za nove prostore, za ustreznejše nagrajevanje izstopajočih dosežkov ... Nasploh pa neustrezno ovrednotenje dela najbolj boleče občutijo mladi zdravniki, katerih strokovno delo je tako podcenjeno, da se jim lahko odkrito posmiha že vsak mojster s poklicno izobrazbo.

Največji fenomen pa je to, da so nedopustne razmere, o katerih celo splošna javnost posluša že desetletja, medtem ko vsakokratna politika ni naredila nič, da bi te okoliščine izboljšala, pripeljale do tega, da dobršen del javnosti krivdo za vse težave, s katerimi se sooča zdravstveni sistem, pripisuje zdravnikom. Kot da bi bili oni odločevalci, ki so v zadnjih 30 letih načrtovali in krojili zdravstveno politiko in zakonodajne spremembe, ki so bile marsikdaj nič manj in nič več kot brca v temo.

Vladno-sindikalni dialog doslej brez vsakršnega haska

Ob aktualnem revoltu zdravništva se je vladno-sindikalni dialog, kolikor ga je sploh bilo, nadaljeval tudi med vikendom, a brez haska. V sindikatu (zobo)zdravnikov Fides ugotavljajo, da vlada ne izpolnjuje že potrjenih zavez, ampak, kar je še huje, »nadaljuje z razgradnjo zdravstvenega sistema«. Uvodne napovedi iz časa, ko je dr. Valentina Prevolnik Rupel pristala na to, da postane ministrica za zdravje, so bile bistveno drugačne.

»Osnovna usmeritev ministrstva za zdravje v naslednjem obdobju je zagotovitev dostopnosti do kakovostnih in varnih zdravstvenih storitev za vse prebivalke in prebivalce Slovenije; v tem trenutku to, predvsem zaradi dolgih čakalnih dob, ni mogoče. Ta težava ni aktualna le pri nas, ni edinstvena in ne enostavna – kot smo se že večkrat prepričali. Ni enostavno rešljiva, zlasti ne zgolj z dodatnim financiranjem. Nujne so spremembe sistema – sistema financiranja, sistema nagrajevanja, sistema spodbud, sistema nadzora, sistema upravljanja čakalnih seznamov,« je oktobra lani poudarila Valentina Prevolnik Rupel.

Če pri omenjenih navedbah avtor ne bi bil naveden, bi jih danes zlahka pripisali tudi sindikatoma Fides ali Praktik.um, katerikoli zdravniški asociaciji, kateremukoli zdravniku ali drugemu zdravstvenemu delavcu, ki pozna ustroj sistema, njegove muhe, napake pa tudi zlorabe, ki se dogajajo na ta račun.

Nedopustno je, da stavka bo

Skrajno nenavadno je, da se pogajalskima stranema ni uspelo dogovoriti za zamrznitev stavke, zaradi katere se bo zdravstvo znašlo v še večji godlji, kot je v tem trenutku. 

Nedopustno je, da stavka bo. Nezaslišano, da se problemi, ki so najbolj pereči, pospešeno ne uredijo – ob sodelovanju vseh, ki lahko pripomorejo k ureditvi sistema in razmer, ki krnijo kakovost obravnave obolelih. In pri aktualnem pogajalskem duelu zagotovo in nikakor ne gre le za plače zdravnikov – za tiste, ki ta celoviti problem poskušajo zbanalizirati in zminimalizirati v obliki takšne trditve, je mogoče reči le, da so se odločili za namerno zavajanje.

Mlada zdravnica Ana Lina Vodušek je pred začetkom stavke, ki si je »tudi zdravniki ne želimo«, med drugim opozorila na že dolgo spregledovano dolžnost države, ki mora zaposlenim v javnih zdravstvenih ustanovah omogočiti delo v ustreznih, varnih delovnih pogojih. 

Da pot do zdravja ne bo tlakovana z nepotrebnimi brezpotji in ovinki ...

Po drugi strani pa je vladna pogajalska stran prepričana, da je bil njihov predlog za rešitev stavkovnih zahtev, ki naj bi ponudil rešitve v sklopu enotnega plačnega sistema in ki ga je Fides ocenil kot neresnega, konstruktiven. 

Gre za celotno javno zdravstvo, za vse, ki so v njem zaposleni in ki jih pogoji, v katerih so prisiljeni delovati, že dolgo odvračajo. Predvsem pa gre za paciente. Za obolele, ki jim je, pa če se sklicujejo zgolj na ustavne pravice, treba zagotoviti in omogočiti kakovostno, varno, sodobno zdravljenje in celovito obravnavo takrat, ko jo potrebujejo. Kajti le v takem primeru pot do zdravja ni tlakovana s preštevilnimi nepotrebnimi brezpotji in ovinki, ki so za obolelega lahko tudi usodni.

Slika razmer v javnem zdravstvu na Slovenskem nikakor ni črno-bela. A v tej mavrici je treba ključnim akterjem dati pravi zagon, za čim bolj nemoteno opravljanje poslanstva: za zdravljenje obolelih, v katerem ne sme biti prostora za odlašanje z diagnostiko, za defenzivno medicino, za strokovne napake, za izgorelost ... 

V situaciji, ki pesti prav vse vpletene, je treba reči bobu bob in postaviti osnove za korenito reformo. Tudi o tem bo govora jutri opoldne, ko se pogajalci znova sestanejo. Naj zmaga razum. Napovedi, ki smo jim prisluhnili v začetku mandata, pa naj se iz zapisov na papirju ali besed, izgubljenih v etru, preselijo v oprijemljivo resničnost. Ko se bo to zgodilo, se bo marsikaj v našem zdravstvu spremenilo. Na bolje.

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.