»Ali je nošenje mask spet obvezno?« je milo vprašala obiskovalka ene izmed največjih lekarn v prestolnici Gorenjske, ko se je ozrla naokrog in videla, da imajo razen nje zaščitne maske vsi v lekarni, tako zaposleni kot obiskovalci. Magistra farmacije ji je odgovorila v slogu trenutno aktualnega pristopa: »Priporočljivo je, da uporabite masko, ko ste v lekarni ali v zdravstveni ustanovi oziroma nasploh v zaprtih javnih prostorih.« Odziv je bil predvidljiv: »Ah, priporočljivo ... Potem pa je to tako ali tako brez veze!«.

Naj si v Sloveniji snovalci ukrepov za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom še tako naivno predstavljajo, da bodo s pozitivnim pristopom in neobvezujočimi priporočili pomagali preprečiti najhujše posledice tega in prihodnjih valov omikrona ali katerekoli druge koronavirusne različice, to preprosto ne bo šlo. Zato, ker slovenska družba na splošno ni dovolj zrela, da bi se zmogla in znala odzvati na tovrstne izzive, od katerih je odvisna skupna prihodnost. 

Model Švedske – bistveno drugačen, kot je bil prikazan v slovenski javnosti

Na Švedskem, denimo, je bistveno drugače, kot smo se o tem naposlušali med pandemijo – tam je ozaveščenost slehernega posameznika tako velika, da se delo še danes odvija pretežno od doma. In praktično nikomur ne pade na pamet, da bi se obnašal tako, kot so nam to poskušali odslikati posamični slovenski kvazi vplivneži.

»Vlada, ki želi vladati avtokratsko, poskrbi, da so ljudje zmedeni; maske so priporočeno obvezne. Taka vlada poskrbi, da ljudje nimajo podatkov, kar se odraža v ukinjanju COVID sledilnika in TAN kod. Taka vlada poskrbi, da priporočila stroke ostanejo na papirju, medtem ko premier daje povsem nasprotujoče izjave, ki jih potem stroka poskuša omiliti, to pa na oboje vrže slabo luč ...,« poudarja nekdanja državna sekretarka ministrstva za zdravje dr. Tina Bregant, ki verjame, da smo na splošno ljudje »pametnejši od tistih, ki nam v tem trenutku nebuloze servirajo z veliko in bizarno žlico«.

(Ne)razumevanje razsežnosti okužb z novim koronavirusom

Sodobna družba je v situaciji, ko se mora, tudi ali predvsem z odločevalci na čelu, znati odzvati na stanje duha med posamezniki, ki je resnično skrb vzbujajoče. 

To stanje zelo dobro ponazarja pogosto videna karikatura človeka, izgubljenega v puščavi, popolnoma dehidriranega, ki išče najbližjo pot do ohranitve življenja, do vode – pri čemer pa je pri mnogih znanje, kakšna je kemijska formula za vodo, poniknilo neznanokam ... Na karikaturi se človek, ki je v zadnjih vzdihljajih, znajde pred dvema oznakama; na prvi je napisano, da ga od H₂O loči le 50 metrov, medtem ko mu drugi znak jasno nakazuje, da do vode vodi 9-kilometrska pot. In človeško bitje, ki mu je v morda v določenem življenjskem trenutku umanjkalo znanja, védenja in razumskega odločanja, se v tehtanju med vodo in med H₂O odloči za najbolj »logično« rešitev, za tisto torej, ki jo njegov um zna razvozlati – in posledično izbere neprimerljivo daljšo pot, ki ga bo morda stala življenja ...

Podobno je pri (ne)razumevanju razsežnosti okužb z novim koronavirusom, ko številni posamezniki preprosto ne prenehajo z vzklikanjem, češ da gre za ogromno izmišljotino sodobne civilizacije. Za lažne novice, pisane na kožo dobičkarstvu farmacije, denimo. Pa je lahko še kaj bolj kratkovidnega od takšne trditve?

Lepljenje na najvšečnejše trditve, čeprav neutemeljene ...

Sindrom slovenstva se na splošno »lepi« na navidezno najvšečnejše trditve, čeprav te niso utemeljene, še manj pa resnične. Zato usmerjenost aktualnega pristopa, ki stavi na razum posameznika, ne more biti zmagovalna kombinacija. 

V tej računici je vse preveč neznank, ki se ne odzivajo na razumsko ciljane neobvezujoče ukrepe, ampak preprosto dopuščajo svobodo – svobodo v smislu, da je dopustno in dovoljeno početi vse, kar se posamezniku zdi prav in pravilno, pa čeprav bodo na ta račun ogrožena življenja tistih, ki jih SARS-CoV-2 najbolj neusmiljeno ogroža.

Posledice pa so zelo resne, na primer: težko potekajoči virusni hepatitis pri otrocih

Zato v tem kontekstu velja izpostaviti težko potekajoči virusni hepatitis pri otrocih, ki nima jasnega vzroka. V Sloveniji takega primera, ki bi ustrezal vsem kriterijem omenjene bolezni, k sreči še nismo imeli. Toda pri tej okužbi s črevesnimi adenovirusi, ki praviloma sledi okužbi s SARS-CoV-2 in v sklopu katere se sproži izrazit imunski odziv v jetrih, pri otroku povzroči resno obolenje – hepatitis oziroma akutno vnetje jeter. Od začetka lanskega oktobra do julija letos je bilo na svetu prepoznanih več kot 1000 takšnih obolenj pri mlajših od 16 let. 

Zaradi omenjenega sindroma so 45 obolelim otrokom iz Evrope in Severne Amerike morali presaditi jetra, 22 jih je umrlo – dve tretjini teh otrok ni bilo starih niti šest let.

»Ker gre za resno bolezen pri otroku, za bolezen, katere povzročitelja še ne poznamo in ki za zdaj še ni močno razširjena, bi v tem trenutku morali biti vsi pozorni in upoštevati osnovne higienske ukrepe: dosledna higiena rok, higiena kašlja in ohranjanje fizične razdalje do oseb, ki imajo znake okužbe dihal,« poudarja prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Danes v zaprtih javnih prostorih ne srečamo veliko posameznikov z zaščitnimi maskami

A v praksi je na tem področju vse preveč ovir. Poglejmo samo dogajanje v trgovinah, kjer se, zlasti ob koncu tedna, vijejo dolge vrste čakajočih, bezljavo hitečih in negodujočih nakupovalcev, ki jim je bilo mar edino to, kdaj bodo prišli na vrsto – čeprav takšna vrsta postane irelevantna v trenutku, ko se nekdo okuži in zaradi bolezni COVID potrebuje zdravljenje v intenzivni bolnišnični enoti. 

Jasno je, da je oziranje čez barikade bistveno lažje, če je teh čim manj, a stanje duha na Slovenskem je trenutno tako, da bi ukrepi morali biti bistveno drugačni, doslednejši. Priporočila v naši družbi so, žal, nekaj takšnega, kar se na splošno abstrahira, anulira in eskivira. In posledice so jasne. Danes v zaprtih javnih prostorih ne srečamo veliko posameznikov z zaščitnimi maskami – pa bi bilo edino smiselno in prav, če bi jih.

Zdravniki – tisti, ki delajo v klinični, ne v politični praksi – se s takšnim pristopom nočejo sprijazniti. Tudi zato, ker posledice takega početja lahko zaznavamo na vseh ravneh družbe, ne le v zdravstveni sferi. 

Za sovraštvo, ki se mora končati, ni opravičila

Kar se tiče preprečevanja širjenja COVID-19 okužb, pa naj gre za obvezujoče ali za priporočene ukrepe, posamezniki resda lahko zasmehujejo trud, temelječ na konkretnih strokovnih podatkih, lahko se odzivajo v skladu z dometom lastnega raz(uma), toda družba kot celota preprosto mora imeti ustrezne usmeritve.

Smrt zdravnice na Zgornjem Avstrijskem, ki so jo spodbudile grožnje proticepilcev, ni ostala preslišana. Tamkajšnji minister za zdravje Johannes Rauch ne skriva ogorčenosti in zgroženosti, saj grožnje proti zdaj že pokojni zdravnici in njenemu timu razume kot brutalno resničnost, v kateri pa »za takšno sovraštvo, ki se mora končati, ni opravičila«.

Razmere so resne, okužb je bistveno več od tistih, ki so zajete v uradnih podatkih

Tako je, denimo, tudi prof. dr. Samo Zver, izjemni zdravnik, ki tudi sam preboleva resno obolenje – parkinsonovo bolezen –, bolnikom s krvnimi raki posredoval trenutno aktualna priporočila za preprečevanje širjenja COVID-19 »s pripisom«, naj hematološki bolniki aktualne epidemiološke situacije ne razumevajo z lahkotnostjo, saj je ta »še vedno resna in neugodna«, v veljavi pa ostajajo povsem enaki ukrepi in priporočila, kot v času epidemije.

Razmere so resne. Zakaj? Zato, ker je danes okužb bistveno več, kot jih odslikavajo uradno zabeležene številke. 

»Opozarjam vas predvsem pred lahkotnostjo dojemanja epidemiološke situacije, kajti za hematološke bolnike, ki so v procesu zdravljenja – sem spada tudi vzdrževalno zdravljenje ali eno- do dvoletno obdobje po aktivnem zdravljenju –, je na voljo kombinacija dveh monoklonskih protiteles s 95-odstotno učinkovitostjo, ki okužbo COVID-19, če do nje pride, učinkovito zavrejo,« poudarja dr. Samo Zver in dodaja: »Kljub nekoliko manj agresivni različici novega koronavirusa so še vedno možni najslabši izidi okužb. Zato vsem, ki še niso poskrbeli za zaščito s cepljenjem, priporočam, naj to nemudoma naredijo.«

Izgubljanje imunske zaščite je hitrejše od prekuževanja

Poglejmo primer Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, kjer zdravniki trenutno še lahko zagotavljajo primerno obravnavo bolnikov s COVID-19. V zadnjem tednu so v sklopu tamkajšnje urgentne ambulante pregledali več kot 200 bolnikov, med katerimi jih je kar 27 odstotkov imelo COVID.

»V urgentno ambulantno infekcijske klinike pridejo bolniki, ki v pretežni meri potrebujejo obravnavo zaradi COVID-19 – ne pa bolniki, ki potrebujejo obravnavo zaradi drugih internističnih ali kirurških stanj, pri katerih okužba s SARS-CoV-2 ni osnovna diagnoza. Te bolnike obravnavajo v internističnih in v kirurških ambulantah oziroma oddelkih – ali pa na nevrološki kliniki,« pojasnjuje infektologinja asist. dr. Jerneja Videčnik.

Število hospitaliziranih zaradi bolezni COVID še vedno narašča, tako kot tudi epidemija. In zdi se, da se izgubljanje imunske zaščite še vedno odvija hitreje od prekuževanja, zato bo novi koronavirus še toliko bolj pospešeno krožil med nami.

Aktualne različice je že v tem trenutku med prebivalstvom toliko, da se z njim (lahko) srečamo praktično kadarkoli in kjerkoli. Zato danes s spoštovanjem (čeprav »le« priporočenih) zaščitnih ukrepov lahko zmanjšujemo hitrost kroženja virusa in na ta način pred okužbo in najverjetneje njenimi zelo težkimi posledicami pomagamo zaščititi vse tiste posameznike, ki imajo izrazito oslabljen imunski sistem. S simbolično gesto razumevanja in z neprecenljivim izražanjem spoštovanja do vseh in vsakogar je mogoče narediti res veliko. Največ, pravzaprav. Nekdo nam bo morda hvaležen, ker smo mu v tem nehvaležnem času pomagali preživeti.

Ilustracije: iStock 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.