»Naraščanje okužb z novim koronavirusom v državi se že zrcali v prestavitvah onkološkega zdravljenja v nekaterih bolnišnicah. Tega ne smemo dopustiti, saj odložena onkološka obravnava zmanjšuje možnosti za dober izid zdravljenja in preživetja bolnikov z rakom,« poudarja Kristina Modic, izvršna direktorica združenja bolnikov z limfomom in levkemijo L&L in predsednica združenja Onkonet. To je z javnim pozivom pristojne v zdravstvu opomnilo, naj zavoljo bolnikov z rakom in številnih drugih, najranljivejših skupin prebivalstva začno izvajati doslednejše ukrepe, ki so za zdaj omejeni na uvedbo obvezne uporabe zaščitnih mask v zdravstvenih ustanovah.
Bolniki z rakom se namreč zelo dobro zavedajo posledic (večkratnega) prebolevanja bolezni COVID in točno vedo, kako hitro tovrstna okužba lahko vodi ne le v poslabšanje njihovega že tako ali tako oslabljenega imunskega sistema in okrnjenega zdravstvenega stanja, ampak ogrozi tudi njihova življenja.
Zato pričakujejo čimprejšnjo obelodanitev priporočil za preprečevanje okužb pri najranljivejših posameznikih, ki jih cepljenje »v številnih primerih ne more učinkovito obvarovati pred težjim potekom COVID-19«. Prosijo pa tudi za ponovno strokovno presojo (ne)ustreznosti strategije, ki obvladovanje nastale epidemiološke situacije s strmim porastom okužb prepuščajo odgovornosti posameznika – te pa, kot ugotavljajo, vsaj na splošno ni. Oziroma je ni dovolj. In v tem smislu Združenje slovenskih organizacij bolnikov z rakom Onkonet ob aktualnih epidemioloških podatkih utemeljeno izpostavlja, da se »strategija 'brez ukrepov', žal, ni pokazala kot dovolj učinkovita, da bi preprečili ponovno eksponentno rast okužb«.
Ker so tako bolniki z rakom kot tudi vsi, ki imajo zaradi kronične bolezni ali akutnega bolezenskega stanja imunski sistem oslabljen, na račun pospešene rasti okužb s SARS-CoV-2 življenjsko ogroženi, so, kot poudarjajo, izpostavljeni stalnemu strahu in duševni stiski. Zato so tako zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana kot vodjo strokovne svetovalne skupine za COVID Maria Fafangla danes pozvali k čimprejšnjemu ukrepanju, »kajti slovenska družba se še ne zdi dovolj zrela za takšno strategijo obvladovanja okužb, v kateri bi se lahko zanesli na odgovornost posameznika pri odločanju, katere ukrepe za preprečevanje širjenja COVID okužb bo upošteval in katerih ne.«
Članom združenja L&L, združenja za boj proti raku na prsih Europa Donna, društva onkoloških bolnikov, ustanove Mali Vitez, društva za boj proti raku in drugim kroničnim boleznim Korak, združenja za boj proti raku debelega črevesja in danke Europacolon in društva Onkoman je sicer povsem jasno, da je trenutno veljavna strategija priporočenih, ne pa tudi obveznih ukrepov, na splošno prijazna – »presojo o tem, ali je v resnici tudi učinkovita in javno-zdravstveno ter epidemiološko ustrezna, pa prepuščamo stroki«.
In to stroko bolniki, ki jim nikakor ni vseeno, ali se bodo v prihodnjih dneh (ponovno) okužili ali ne, bolnikom, ki se zavedajo, kako usodno je zanje lahko prebolevanje hude oblike bolezni COVID, pozivajo k ponovnemu razmisleku o ukrepih, med katerimi naj bi se na tehtnici znašlo vsaj obvezno nošenje mask v zaprtih prostorih.
Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan tovrstne odločitve prepušča stroki, s katero se strinja o priporočenih zaščitnih ukrepih, ki ostajajo v veljavi – ni pa se, denimo, odzval na aktualno premierovo izjavo, ki so jo sicer tudi izven slovenskih meja označili kot neprimerno.
Mario Fafangel vztraja pri strokovnem stališču, ki je na epidemiološki ravni, kot pravi, neomajno.
Pet ključnih priporočil (s pojasnili Maria Fafangla):
- cepljenje ostaja najučinkovitejši ukrep za zaščito zdravja (ni treba čakati na nova, prilagojena cepiva, kajti osnovno cepljenje z enim poživitvenim odmerkom je bilo tisto, ki je omogočilo diskrepanco med hudim potekom bolezni in okužbami);
- če si bolan, ostani doma (tako okužb ne širiš naprej, kajti nikoli ne moreš vedeti, ali je tvoja soseda morda noseča, sosed pa bo kmalu začel z zdravljenjem zaradi hude oblike raka, za katero je zbolel);
- zračenje (zelo učinkovit ukrep, dostopen vsem);
- delo na domu (učinkovit ukrep, vendar ni dostopen vsem);
- zaščitne maske (o tem »kamnu spotike« velja razmisliti umirjeno, s hladno glavo, kajti pri povečanem številu okužb je maska še vedno pripomoček, s katerim lahko zaščitiš sebe in druge, zato je smiselna uporaba predvsem v zaprtih, prenatrpanih prostorih; to je priporočilo – ali si jo bo nadel ali ne, se bo odločil vsak sam in tako upravljal s tveganjem).
Sicer pa so se danes predstavniki NIJZ, resornega ministrstva in nacionalne skupine, ki bo v sklopu ministrstva usklajevala hospitalizacijo bolnikov s težko obliko bolezni COVID glede na razpoložljive zmogljivosti, sestali tudi z ustvarjalci COVID-19 Sledilnika. Ti so dobili zagotovilo, da bodo poslej spet prejemali vse podatke, ki omogočajo celovit pregled nad razsežnostjo okužb in vodijo v pravilno oceno tveganja ter v ustrezno zaščito najranljivejših skupin prebivalstva.
Fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
