O poslanstvu krovne Zveze organizacij pacientov Slovenije sta v sklopu prve novinarske konference, ki se je odvila takoj po torkovi ustanovni skupščini, za Zdravstveniportal.si spregovorili predsednica ZOPS Štefanija L. Zlobec ter dr. Tanja Španić, predsednica Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna, ene od ustanovnih članic zveze. Prednosti krepitve vloge civilne družbe v zdravstveni sferi pa je izpostavil tudi zdravnik Boštjan Kersnič, podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije, sicer vršilec dolžnosti strokovnega direktorja SB Novo mesto.

»Doslej smo vedno pogrešali dialog«

»Krovna zveza organizacij pacientov je ustanovljena zato, da se bo slišal glas pacientov, kajti v vlogi pacienta se bo slejkoprej znašel vsak med nami. Prav je, da skupaj z zdravstveno stroko v dialogu iščemo rešitev, ki bo boljša za obe strani, tako za paciente kot tudi za celotni zdravstveni sistem. Brez dialoga, ki smo ga doslej vedno pogrešali, je to bistveno težje,« poudarja Štefanija L. Zlobec.

V zvezi je trenutno 26 ustanovnih članic, veliko društev je že napovedalo skorajšnjo pridružitev oziroma včlanitev. Zveza je namreč, kot izpostavlja njena predsednica, »nastala precej na hitro – tako kot drugod po svetu, kjer prav tako ustanavljajo tovrstne zveze za okrepitev glasu pacientov. Kot zveza bomo zagotovo močnejši in glasnejši. V društvu Spominčica, na primer, imamo veliko stikov z resornim ministrstvom pa tudi z zdravniško zbornico, a še vedno premalo. Verjamem, da bomo v sklopu zveze bistveno laže našli sogovornike.«

Štefaniji Lukič Zlobec se zato zdi obetavno, da ima tudi zdravstvena oziroma zdravniška stroka veliko željo po tovrstnem sodelovanju. In kako je oziroma bo s sodelovanjem z novo ekipo na ministrstvu za zdravje? »Glavni sogovornik je minister za zdravje. Z njim želimo imeti neposredni stik, se pogovarjati in iskati skupne rešitve.« Ko se bodo srečali z ministrom, se bodo z njim prednostno pogovorili tudi o možnostih za ustanovitev sosveta pacientov.

»Ko nam bodo prisluhnili, bo bolje za vse«

Dr. Tanja Španić, ki vodi slovensko združenje Europa Donna, spomni, da so se pobude, podobne aktualni, v preteklosti zvrstile že večkrat. »Danes nam je končno uspelo. Želimo si, da bi se povezali vsi predstavniki bolnikov, pacientov oziroma uporabnikov našega zdravstvenega sistema, da bi težave, ki so skupne vsem – tako glede kakovosti, varnosti, dostopnosti, ozaveščenosti –, reševali skupaj in da bi uporabnik oziroma pacient končno v resnici prišel v središče obravnave in soodločal glede zdravljenja. Da o tem ne bomo brali le na papirju, ampak da to postane resničnost tudi v praksi.«

Med ključnimi izzivi je želja, da bi povezana društva začela kot en sogovornik sodelovati s ključnimi institucijami zdravstvenega sistema, »v dobro vseh uporabnikov. Sistem mora biti usmerjen k bolniku – in ne, da mora ta 'bezljati' po sistemu, da sploh dobi ustrezno obravnavo. V resnici smo pacienti tisti, ki najbolj poznamo pomanjkljivosti oziroma včasih tudi vidimo, kje bi bile možne izboljšave. Ko nam bodo prisluhnili, bo bolje za vse. Čakalne vrste so le ena izmed teh težav, ki jih na poti skozi sistem ni malo – prizadevali si bomo, da bo ta pot čim lažja, čim učinkovitejša, kakovostna in varna,« zagotavlja predsednica ene od ustanovnih članic ZOPS.

»Skupaj moramo zdravstvu omogočiti normalno delovanje – z odpravo najbolj perečih sistemskih napak«

V tem smislu je tudi podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije Boštjan Kersnič zagotovil, da zbornica absolutno podpira ustanovitev krovne zveze pacientov, »predvsem zato, ker bi radi, da se glasovi vseh društev in organizacij združijo v sklopu večje, simbolične, krovne zveze. Zveze, ki bo lahko – skupaj z zdravniki – naslovila predvsem tiste sistemske napake, ki jih je treba rešiti, da bo zdravstveni sistem lahko začel normalno delovati.«

V zdravstvu je, tako Boštjan Kersnič, ogromno stvari, ki jih je treba urediti; problemi se pojavljajo v vseh segmentih, na vseh ravneh. »A kljub temu, da sem bolnišnični zdravnik, zagovarjam pristop, po katerem je hišo treba začeti graditi pri temeljih – prva stvar, ki jo moramo sistemsko urediti, je torej osnovno zdravstvo. Temu sledijo bolnišnice in, seveda, urgentni centri kot povezava med primarnim in sekundarnim zdravstvom. V te težave bo novi minister za zdravje moral globoko zagristi – zato, da, kot pravi tudi sam, razmere v zdravstvu stabilizira, nato pa pripravi srednjeročne in dolgoročne ukrepe, da se v sistemu ponovno vzpostavi ravnovesje.«

Portreti: Diana Zajec; simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.