Trenutno se z aktivnostmi, s katerimi naj bi naša družba na čim manj boleč način presegla prihodnje kulminacije COVID-19 okužb in najtežjih oblik prebolevanja te bolezni, usmerjeno in poglobljeno ukvarja 101 slovenski znanstvenik. Pod okriljem posvetovalne skupine, ki jo vodi Mario Fafangel, sicer vodja Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ, so ti strokovnjaki v trenutni epidemiološki situaciji oblikovali priporočila, po katerih naj bi nošenje zaščitnih mask nemudoma postalo obvezno v vseh tistih zdravstvenih ustanovah, lekarnah in domovih za starejše, kjer se za tovrstni ukrep niso odločili že na lastno pobudo. Na splošno pa velja, da je uporaba mask zaradi hitrega širjenja koronavirusa SARS-CoV-2 priporočena v vseh javnih zaprtih prostorih, kar velja zlasti za posameznike, ki zaradi slabše delujočega imunskega sistema spadajo med ranljivejše, kajti verjetnost za pojav zapletov pri prebolevanju bolezni COVID je pri njih bistveno večja. Predvsem pa so nova strokovna priporočila, po katerih sta v dani situaciji za starejše od 60 let in ranljivejše kronične bolnike priporočljiva tako delo od doma kot zaščita z drugim poživitvenim odmerkom cepiva, pospremljena s sporočilom: »Bistveno je, da v vsaki situaciji drug do drugega ostanemo človeški in si pomagamo ter se spodbujamo!«

V aktualnih razmerah, v katerih so oči vse Slovenije uprte v Kras, v uničujoče zublje ognja, ki se kljub nečloveškim naporom gasilcev še vedno ne pustijo ukrotiti, smo priča ugašanju prelepe flore in favne tega izjemnega, trdoživega in srčnosti polnega dela naše prelepe dežele, ogroženosti tamkajšnjega prebivalstva in vsega, kar jim je s trudom uspelo ustvariti v življenju. 

Življenje je tisto, pri katerem se vse začne in konča. In treba je narediti vse, da bi ga obvarovali, pa naj grožnjo predstavljajo ognjeni zublji ali bolezen. Nesreča, ki jo je včasih mogoče predvideti in jo preprečiti, vedno pa, žal, ne. 

Razbijanje mita o nravi Slovencev in spodbujanje dobrega

Zato je v tem kontekstu, v času, ko je slovenstvo pred hudimi izzivi in preizkušnjami, na katere pa se odziva različno, še kako povedno razmišljanje izr. prof. dr. Dana Podjeda z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo filozofske fakultete univerze v Ljubljani, ki je neomajno prepričan, da se na Slovenskem znamo spodbujati, poskrbeti za ranljive in si pomagati.

To potrjujejo številni konkretni primeri, ob katerih se, kot ugotavlja Dan Podjed, »vedno znova razbije mit, da si Slovenke in Slovenci ne znamo pomagati, da smo sebični, da najprej mislimo nase, da smo individualisti, da ne znamo pomagati ranljivim in ogroženim. In rušenje tega mita ter zagotavljanje medsebojne pomoči s skrbjo zase in za druge – posebej pa za ranljive! – je tudi med glavnimi nalogami našega delovnega paketa, ki se posveča družbenim in komunikacijskim vidikom COVID-19.«

V strokovni podskupini, odgovorni za »družbene in komunikacijske vidike«, poleg izr. prof. dr. Dana Podjeda (vodja) sodelujejo prof. dr. Dejan Verčič, izr. prof. Tanja Kamin, mag. Mitja Vrdelja (namestnik vodje), dr. Zarja Muršič, dr. Tristan Rigler in doc. dr. Tadej Troha. Strokovna skupina bo pri svojem delu posebno pozornost namenjala mladim, da jih, kot poudarja dr. Podjed, tokrat »ne bi spregledali pri snovanju priporočil in ukrepov«. 

»S široko interdisciplinarno ekipo bomo obkolili virus, za katerega je zdaj res jasno, da ni zgolj naravoslovni in medicinski pojav, temveč tudi družbeno dejstvo, ki vpliva na vse pore našega življenja, od gospodarstva in izobraževanja do kulture in športa. Ob tem pa nameravamo namesto virusa v središče postaviti posameznika in skupnosti – in rešitve pripravljati z ljudmi, ne zgolj za ljudi. In to snovanje po meri bomo upoštevali tudi pri iskanju komunikacijskih poti in rešitev, ker ne bi radi, da kdorkoli ostane prikrajšan za pomembne informacije. Želimo, seveda, tudi, da so sporočila in priporočila jasna in dosledna ter da z njimi ne ustvarjamo zmede,« je nedvoumen Dan Podjed.

Stran s stigmatiziranjem, v fokusu naj bo bonton

Ker bo virus, ki tudi po dveh letih in pol puščanja nepopravljivega odtisa na sodobni civilizaciji ni pridobil predznaka benignosti, očitno še nekaj časa z nami, pa po Podjedovih zagotovilih nameravajo »pomagati vzpostavljati ne le kratkoročna priporočila, ampak tudi neformalna pravila – torej bonton in navade v zvezi z maskami, higieno, zračenjem in vsem drugim –, ki se jih bomo lahko držali in nam bodo dejansko v pomoč. Bistveno pa je, da v vsaki situaciji drug do drugega ostanemo človeški in si pomagamo ter se spodbujamo. To je in tudi mora biti naš skupni cilj.«

Apeli, vezani na prvinsko dušo slovenstva, morajo dobiti nadgradnjo tudi na antropološki ravni, kajti, kot opozarja Dan Podjed: »Eden od pojavov, ki ga moramo nemudoma preprečiti, je stigmatiziranje tistih, ki nosijo masko v javnih prostorih in se jih kar naenkrat, kot pravimo, 'gleda postrani '. Takšno stigmatiziranje je nedopustno, saj je uporaba maske znak skrbi zase in za skupnost – in, seveda, znak solidarnosti.«

Apel Roberta Sabola

V kontekstu aktualnega dogajanja na Slovenskem pa po drugi strani zagotovo velja omeniti Roberta Sabola, reševalca po duši in srcu, ki že dolgo opozarja na posledice nezdravljene ahilove pete slovenskega zdravstva – neskončnega oklevanja pri odločanju za uvedbo namenskega reševalnega helikopterja v sistemu nujne medicinske pomoči in manka strategije na tem področju, kar se odraža tudi na posledično izgubljenih življenjih. 

Sabol v smislu neizmernih naporov pri obvladovanju požara na Krasu v zapisu, ki je danes preplavil družbena omrežja, med drugim pravi: »Razvijajmo se v tem, v čemer smo dobri: v gasilstvu in pomoči. Vojaška sila ne bomo nikoli, pa četudi za to porabimo 50 odstotkov BDP. Bistveno je: nabaviti gasilsko tehniko, letala za gašenje, helikopterje za reševanje, reševalna vozila in usposabljati ljudi. In, seveda – ko je potrebno – nesebično odhiteti pomagati sosedu in v svet, tako kot zdaj drugi pomagajo nam.« 

Gasilstvo ima pri nas dolgo, trdno tradicijo, pri čemer bi po številu gasilcev na milijon prebivalcev po oceni Roberta Sabola utegnili biti celo v vrhu EU, kar pomeni ogromno, saj vsako življenje šteje. »Ko gre zares, nihče ne dela zaradi denarja ... Sicer simbolično gesto vlade po skromnem nadomestilu gasilcem pozdravljam. Ampak vsaka sejnina, ki si jo izplačajo ljudje pri koritu, je nekajkrat višja od zneska, ki ga je vlada namenila gasilcem. Iz tega je razvidno, kako se ceni naporno in življenjsko nevarno delo v Sloveniji ... Naj nam bo ta največji požar v zgodovini šola za naprej.«

Je solidarnost še del slovenskega genoma?

Solidarnost je vedno bila in bo zapisana v slovenskem genomu, a v zadnjih nekaj letih so – pa ne le zaradi pandemije in posledično močno spremenjenega ter okrnjenega življenja družbe in posameznika, ampak tudi »po zaslugi« v družbenih medijih okrepljenega glasu negativistično nastrojenih posameznikov – na gladino privrela drugačna čustva. Čustva, kakršnih v civiliziranem, empatičnem dialogu ne bi smelo biti, a so jim stiske pomagale okrepiti glas. 

Posvetovalna skupina, v kateri danes aktivno deluje sto in en znanstvenik, želi preprečiti razloge za pojavnost takšnega vzdušja. Pa ji bo to uspelo? 

Treba si je priznati, da je to odvisno od vseh nas. Tudi od tistih, ki jih v teh dneh spodbujajo, naj se vendarle odločijo za zaščito s cepljenjem, če tega doslej še niso naredili. Jasno je, da pri zdajšnjih (pod)različicah novega koronavirusa cepljenje ne preprečuje okužbe, če nekdo prezre vse ostale zaščitne ukrepe, pa naj gre za uporabo maske, za zračenje zaprtih prostorov ali za dosledno higieno rok – zagotovo pa prepreči zaplete pri prebolevanju te bolezni, ki so vse prej kot zanemarljivi, kar smo na zdravstvenem portalu med drugim predstavili z izkušnjo Jasne Pečjak, ki še vedno nosi tiaro kraljice lednega plezanja na Slovenskem.

Bistvo upoštevanja priporočil je skupna skrb za najranljivejše

V skladu s posodobljenimi priporočili za zaščito najranljivejših posameznikov, pri katerih je tveganje za težji potek bolezni COVID zaradi oslabljenega imunskega sistema bistveno večje, je priporočljivo ponovno cepljenje, z drugim poživitvenim odmerkom. Cepili naj bi se vsi, ki so stari 60 let ali več, varovanci domov za starejše, posamezniki s kroničnimi boleznimi, pri katerih bolezen lahko poteka v res težki obliki. Osvežitev zaščite s še enim dodatnim odmerkom je priporočljiva tudi za vse, ki so stari 60 let ali več, nasploh pa velja, da se za to zaščito lahko odloči vsakdo od 18. leta dalje. Med prejetjem prvega in drugega poživitvenega odmerka morajo miniti najmanj trije meseci.

Tokratna strokovna priporočila bodo ostala v veljavi, odgovorni zagotavljajo, da jih ne bodo spreminjali čez noč. S takšnim odprtim modelom želi stroka, kot poudarja tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, poskrbeti predvsem za najranljivejše in omogočiti, da tako družbe kot zdravstvenega sistema ne bo treba zapirati. Zato, ker se bomo morali s COVID-19 naučiti živeti, pa naj se s tem strinjamo ali ne.

Poleg splošnih priporočil – ohranjanje fizične razdalje, pravilno umivanje in razkuževanje rok, izogibanje dotikanju obraza in prenosu virusa na sluznico ust, nosu, oči, higiena kihanja in kašljanja (hrbtna stran dlani pred usti), redno prezračevanje zaprtih prostorov – stroka še naprej priporoča zaščito s cepljenjem, uporabo medicinske maske v okoljih, kjer je tveganje za prenos okužbe s SARS-CoV-2 večje, delo od doma ...

Simbolične fotografije: iStock; portret Dana Podjeda: Diana Zajec; portret Roberta Sabola: FB 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.