Respiratorne okužbe, gripa

Zakaj virusi, ki so donedavnega praviloma povzročali prehladu podobne okužbe, danes bistveno pogosteje spodbudijo nastanek resnih zapletov?

V luči aktualnega izbruha okužb s humanim metapnevmovirusom (HMPV) na Kitajskem se velja ponovno vprašati, zakaj virusi, ki so donedavnega praviloma povzročali prehladu podobne okužbe, danes bistveno pogosteje vodijo v hude zaplete. Okužba s HMPV v normalnih okoliščinah povzroči obolenje, podobno blagemu prehladu, ki se lahko odvija celo brez simptomov, medtem ko v zadnjem izbruhu zapleti, do katerih prihaja ob prebolevanju te virusne okužbe, na Kitajskem polnijo bolnišnice – kar večplastno spomni na dogajanje ob izbruhu pandemije SARS-CoV-2.

Bolezni prebavil

Okužba z bakterijo Helicobacter pylori je najpomembnejši dejavnik za razvoj raka na želodcu, zato je bistveno pravočasno odkritje in zdravljenje te okužbe

Veste, katera kronična okužba, ki ima lahko tudi zelo hude posledice, je pri človeku najpogostejša? Odgovor se skriva v bakteriji Helicobacter pylori (H. pylori), s katero je okužena približno polovica svetovnega prebivalstva, vendar se simptomatske težave, ki lahko povzročijo resno bolezensko stanje, pojavijo zgolj pri 10-odstotnem deležu okuženih. Okužba s H. pylori vpliva na nastanek številnih težav, od razjede na želodcu in dvanajstniku do pomanjkanja vitamina B12, vodi pa lahko tudi v nastanek raka želodca, ki ima še vedno slabo prognozo. Diagnoza je namreč praviloma postavljena v že napredovali fazi bolezni, zato na stari celini stopnja petletnega preživetja znaša od 19 do največ 30 odstotkov. Da bi zmanjšali stopnjo umrljivosti zaradi raka želodca, bo treba fokus usmeriti v preprečevanje razvoja te bolezni oziroma v pravočasno postavitev diagnoze ter takojšnji začetek zdravljenja.

Rak

Rak prostate in rak pljuč – poznavanje simptomov in uvedba presejanja sta ključna za zgodnejšo prepoznavo bolezni, za pravočasni začetek zdravljenja in za zmanjšanje bolezenskega bremena

Rak prostate je, takoj za nemelanomskim kožnim rakom, najpogostejši rak pri moških. Tudi rak pljuč se pri moških še vedno uvršča med najpogostejše rake in zaseda nespodbudno prvo mesto pri beleženju (veliko prezgodnje) umrljivosti zaradi raka, medtem ko se pri ženskah pojavnost pljučnega raka v zadnjih letih povečuje. Pri obeh boleznih so obeti bistveno boljši, če je obolenje odkrito v čim zgodnejši fazi. Pri nas raka na pljučih v zgodnji fazi še vedno odkrijejo zgolj pri 20-odstotnem deležu obolelih, pri katerih je delež petletnega preživetja 60-odstoten – pri vseh, pri katerih je rak pljuč prepoznan šele potem, ko so se metastaze že razširile, pa je delež petletnega preživetja manj kot 5-odstoten.

Duševno zdravje

Kdo bo pomagal otrokom in najstnikom v hudi psihični stiski, če se odgovorni ne odzovejo na apele pedopsihiatrov?

Čeprav je znanstveno dokazano, kako zelo učinkovita sta zgodnja obravnava in zdravljenje otrok in mladostnikov, ki s svojim ravnanjem sporočajo, da so se znašli v hudi duševni stiski, v Sloveniji čakalne dobe za prvo obravnavo v otroški in mladostniški psihiatriji (p)ostajajo nedopustno dolge. Mladostnica, ki se vsak dan samopoškoduje, bo na prvi pregled čakala najmanj 11 mesecev. Kot opozarjajo v Združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo (ZOMP), to pomeni, da bo v tem času zaradi stopnjevanja težav najverjetneje pristala v urgentni pedopsihiatrični ambulanti in da bo zaradi akutne samomorilne ogroženosti zelo verjetno potrebovala tudi zdravljenje v bolnišnici.

Rak

Na poti k izkoreninjenju raka materničnega vratu in zmanjšanju pojavnosti še petih rakov je ključnega pomena zaščita s cepljenjem proti HPV, ki je odslej brezplačno zagotovljeno mladim do 26. leta

Rak materničnega vratu je edino onkološko obolenje, ki ga je mogoče preprečiti. Medicina ima danes toliko poglobljenega znanja in zaščitnih vzvodov, da s prepletom ukrepov lahko prepreči razvoj te bolezni. Poleg cepljenja proti okužbam s humanimi papiloma virusi (HPV), udeleževanja v presejalnem programu Zora, ki omogoča zgodnje odkritje predrakavih in rakavih sprememb ter takojšnji začetek zdravljenja, pa mora pomembno vlogo odigrati tudi odgovornost in ozaveščenost posameznika v skrbi za ustrezno zaščito pri spolnih odnosih, s katerimi se tovrstne okužbe prenašajo. Večina okužb s HPV izzveni sama po sebi in ne povzroča nikakršnih težav, včasih pa vodijo v nastanek bolezni. In prav to bi sodobna medicina, ki zaključuje dolgotrajno pot, na kateri se vse bolj približuje cilju – izkoreninjenju raka materničnega vratu –, rada preprečila.

Sladkorna bolezen

Če ukrepamo dovolj zgodaj, lahko sladkorno bolezen tipa 2 preprečimo – potem, ko človek že doživi infarkt ali dva in postane dementen, pa je za tovrstno ukrepanje prepozno

Danes ima že vsak 10. prebivalec Slovenije sladkorno bolezen – polovica odraslih, ki živijo s to boleznijo, pa nima diagnoze in tako za svojo bolezen sploh ne ve. O epidemiji sladkorne bolezni, katere pojavnost je v izrazitem porastu, poslušamo že dolgo. Vendar zgolj poslušanje ne zadostuje. Kot opozarjajo strokovnjaki, ki od blizu poznajo bolezen in njene posledice, je v skrbi za lastno zdravje nujno ukrepanje; to mora biti pravočasno, dosledno, prežeto s skrbjo za dobro počutje in vitalnost, saj marsikdo s prav takšnim pristopom lahko prepreči številne težave in zaplete, ki se jim sicer v sobivanju s sladkorno boleznijo marsikdaj preprosto ni (več) mogoče izogniti. Če je sladkorna bolezen že prisotna, pa je bistvenega pomena znanje, ki človeku omogoča obvladovanje glukoze oziroma sladkorja v krvi – to je namreč osnovni recept za kakovostno življenje ne glede na diagnosticirano bolezen.

Preventiva

Pomanjkanje vitamina D vpliva na nastanek rahitisa, osteomalacije, osteoporoze, akutnih okužb dihal, avtoimunskih obolenj, pri starejših povečuje pogostost padcev in zlomov ...

Za mnoge težave, s katerimi se spopadajo odrasli, je krivo pomanjkanje vitamina D oziroma holekalciferola, saj ta izrazito vpliva na zdravje okostja in na delovanje imunskega sistema; pomanjkanje D vitamina je povezano s pojavnostjo številnih akutnih in kroničnih bolezenskih stanj. Človek za normalno delovanje organizma potrebuje v povprečju od 20 do 25 mikrogramov oziroma od 800 do 1000 enot (IE) tega pomembnega vitamina, raziskave pa so pokazale, da ga Slovenec (v povprečju) s hrano dobi 4- do 5-krat premalo; ta manko bi morali zapolniti z dodajanjem vitamina, pri čemer pa spet ne velja pretiravati, saj jemanje prevelikih odmerkov lahko škodi. Zato so že pripravljene prve slovenske strokovne smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D, ki čakajo na skorajšnjo potrditev razširjenih strokovnih kolegijev različnih specialnosti.

Duševno zdravje

Depresija in pomen pravočasnega ter pravilnega ukrepanja in pomoči, zlasti pri najbolj ogroženih: mladih in starejših

Pojavnost duševnih motenj je v izrazitem porastu, depresija pa je v paleti tovrstnih obolenj najpogostejša, saj prizadene približno pet odstotkov svetovnega prebivalstva – ženske skoraj dvakrat pogosteje kot moške. Razlogi za nastanek te duševne motnje so raznoliki, brez dvoma pa nanje vpliva tudi izrazita hektičnost sodobnega načina življenja.

Rak

Reševanje življenj v sklopu presejalnega programa Dora: v 16 letih pri 6000 navidezno zdravih ženskah odkrili raka na prsih, zdaj je na obzorju širitev programa na ženske med 45. in 74. letom

Rak na prsih je lahko zelo težka bolezen, zdravljenje invazivno, naporno, z mnogimi posledicami. Vendar ni nujno, da je tako, kajti diagnostično in klinično védenje, kakršno je bilo v medicini prisotno pred dobrima dvema desetletjema, ni in ne more biti primerljivo z današnjimi zmogljivostmi medicine, ki so ji pri zgodnjem odkrivanju rakov in celo predrakavih sprememb v neprecenljivo pomoč presejalni programi. Ti delujejo na ravni celotne države – in za zgodnje odkrivanje raka dojk v Sloveniji tak program obstaja že 16 let. V sklopu preiskav, na katere so ženske med 50. in 69. letom starosti vabljene vsaki dve leti, pa bo v tem tednu opravljena že milijonta mamografija.

Srce in žilje

Srčno popuščanje, družinska hiperholesterolemija, sindrom zlomljenega srca, infarkt ... – kar 80 odstotkov smrti zaradi srčno-žilnih bolezni bi bilo mogoče preprečiti

Poznavanje narave srčno-žilnih obolenj, ki na letni ravni po vsem svetu prezgodaj ugasnejo kar 20,5 milijona življenj, je danes tako poglobljeno, da bi bilo s preprečevanjem dejavnikov tveganja, pravočasno prepoznavo znakov oziroma simptomov bolezni in takojšnjim začetkom zdravljenja mogoče preprečiti kar 80 odstotkov teh smrti.