Problem je, ker ne v Sloveniji ne v Evropi še niso zaživeli programi, ki bi omogočali preprečevanje nastanka raka na želodcu oziroma zgodnje diagnosticiranje te bolezni. Da bi to čim prej in čim učinkoviteje spremenili, se v sklopu evropskega projekta Togas pilotno izvaja preventivno presejalno testiranje na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori, v katerem sodeluje tudi Slovenija. In kaj so ta testiranja doslej pokazala? Po zadnjih podatkih je pri nas okužen vsak sedmi testirani (doslej je v raziskavi sodelovalo 2598 od skupno 6000 vabljenih mladih odraslih, starih od 30 do 34 let); v zdravljenje s kombinacijo zdravil, ki preprečujejo nadaljnje zaplete oziroma razvoj bolezni, jih je bilo v sklopu Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana vključenih 150. Zdravljenje, ki traja dva tedna, se je pokazalo kot zelo učinkovito.
Zdravljenje okužbe s Helicobacter pylori zmanjšuje možnost za nastanek številnih bolezenskih stanj:
- rak želodca,
- ulkus (razjeda) na želodcu in dvanajstniku,
- gastritis (vnetje želodčne sluznice),
- anemija (zaradi pomanjkanja železa),
- dispepsija (občutek polnosti, napihnjenost, pekoča bolečina, spahovanje, slabost),
- limfom MALT,
- pomanjkanje vitamina B12,
- idiopatska trombocitopenična purpura (avtoimunska bolezen).
Prim. Tatjana Kofol Bric, ki v imenu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pod strokovnim vodstvom prof. dr. Bojana Tepeša metodološko usklajuje in vodi raziskovanje v sklopu projekta Togas – projekt se odvija v ZD Ljubljana in še šestih centrih (v Dublinu, Cluj-Napoci, Rigi, Zagrebu, na Reki in v Wroclawu) – pomen raziskave preventivnega presejalnega testiranja ter zdravljenja okužbe z bakterijo Helicobacter pylori opredeli v eni povedi: »Okužba z bakterijo H. pylori je najpomembnejši dejavnik za razvoj raka na želodcu.«
Da bi se prognoza raka želodca izboljšala, je nujno zgodnejše odkritje bolezni. V prihodnje naj bi to omogočili s preventivnim presejalnim testiranjem na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori in takojšnjim začetkom zdravljenja, ki skorajda v vseh primerih prepreči nadaljnje zaplete oziroma razvoj bolezni.
Od marca se je na pisno povabilo k sodelovanju v raziskavi odzvalo skoraj 2600 pacientov, ki imajo osebnega zdravnika v eni od enot ljubljanskega zdravstvenega doma; cilj raziskave je najmanj 50-odstotna odzivnost, kajti tolikšna kvota rezultatov bo res merodajna.
Po odvzemu krvi za serološko testiranje na okužbo s H. pylori je bilo pozitivnih 241 pacientov (14 odstotkov od skupno 1744); 220 jih je opravilo urea dihalni test, s katerim se potrdi akutna okužba oziroma prisotnost bakterije Helicobacter pylori v želodcu – ta je bila potrjena pri 86-odstotnem deležu testiranih.
Z urea dihalnim testom se potrdi akutna okužba oziroma prisotnost bakterije Helicobacter pylori v želodcu.
Družinska zdravnica Špela Tevžič iz ZD Ljubljana pojasnjuje, da se pri posameznikih, ki so imeli pozitiven urea dihalni test, odločijo za zdravljenje s štiritirno terapijo – z dvema antibiotikoma, zaviralcem protonske črpalke in bizmutom. Pri tistih, ki so že končali z zdravljenjem (teh je bilo doslej 126), je kontrolni urea dihalni test pokazal, da je omenjena shema zdravljenja res učinkovita (v kar 98-odstotnem deležu). »Kadar pa zdravljenje ni uspešno, ga je treba ponoviti s spremenjeno shemo,« dodaja zdravnica.
Tovrstno zdravljenje občutno pripomore k zmanjšanju tveganja za razvoj raka želodca, saj nastanek te hude bolezni prepreči v skoraj 90-odstotnem deležu. Presejalno odkrivanje okužb s H. pylori je pomembno tudi zato, ker večina okuženih (približno 80 odstotkov) nima simptomov oziroma ti niso izraziti – testiranje pa bo, o tem je stroka prepričana, pripomoglo k bistveno zgodnejšemu odkrivanju bolezni in pravočasnemu zdravljenju, ki bo pri raku želodca sčasoma pripomoglo k boljši prognozi, zmanjšalo pa bo tudi verjetnost za nastanek drugih težav in bolezenskih stanj.
Če je urea dihalni test pozitiven, sledi zdravljenje s štiritirno terapijo – z dvema antibiotikoma, zaviralcem protonske črpalke in bizmutom. S tem zdravljenje je nastanek raka želodca mogoče preprečiti v skoraj 90-odstotnem deležu.
Projekt in njegovi izsledki bodo pomagali tlakovati pot k vključitvi populacijskega presejalnega programa testiranja in zdravljenja okužb s H. pylori med obstoječe presejalne programe – pri nas so to programi Zora (rak materničnega vratu), Dora (rak dojk) in Svit (rak debelega črevesja in danke). Poleg tega pa v Sloveniji že utiramo pot k uvedbi presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka pljuč in raka na prostati.
Projekt in njegovi izsledki bodo pomagali tlakovati pot k vključitvi populacijskega presejalnega programa testiranja in zdravljenja okužb s H. pylori med obstoječe presejalne programe – pri nas so to programi Zora (rak materničnega vratu), Dora (rak dojk) in Svit (rak debelega črevesja in danke), poleg tega pa v Sloveniji že utiramo pot k uvedbi presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka pljuč in raka na prostati.
Simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
