Varnost in kakovost

»Fokus ministrice bo moral biti usmerjen v enako in pravočasno dostopnost do zdravstvenih storitev – za vse«

Metka Petek Uhan je zdravnica družinske medicine in direktorica zdravstvenega doma na Ptuju. Z vidika obeh poslanstev do obisti pozna delovanje zdravstvenega sistema nasploh, ne le na primarni ravni. Ima celovit uvid v njegove kvalitete in slabosti, saj skupaj s pacienti v praksi izkuša neprijetne posledice sistemskih kratkih stikov, ki bi jih pri nas morali že davno odpraviti. Zato upa, da bodo načrtovane spremembe na področju družinske medicine tokrat v resnici zaživele.

Reforma

»Bojim se, da bolnika ne vidimo«

»Veliko govoriti, preden sploh kaj narediš, zagotovo ni smiselno – prav tega pa smo se v Sloveniji v preteklosti že nagledali in naposlušali. Prevečkrat. Po drugi strani pa je moteče, da vsakršne spremembe in novosti, četudi so te skrbno domišljene, pri nas vedno pričaka 'fronta', ki si ne želi sprememb. Zato sem bil raje tiho – čeprav je težko verjeti, da sem lahko tiho,« je v sklopu jesenskega posveta o zdravstvu na Bledu pojasnil dr. Erik Brecelj, v konkretnem primeru predvsem v vlogi predsednika strateškega sveta za zdravstvo. V sklopu omenjenega dogodka je v pogovoru za Zdravstveniportal.si nanizal kar nekaj vzvodov, s katerimi naj bi že hudo majavi voz slovenskega zdravstva vendarle potegnili iz sistemskega živega peska, ki ogroža vse – paciente in v zdravstvu zaposlene.

Reforma

Valentina Prevolnik Rupel, kandidatka za ministrico za zdravje, o reformi zdravstva: »Vsi vemo, da zdajšnji sistem ni najbolj učinkovit – in da tudi ni varen za tiste, ki ga najbolj potrebujejo«

»Osnovna usmeritev ministrstva za zdravje v naslednjem obdobju je zagotovitev dostopnosti do kakovostnih in varnih zdravstvenih storitev za vse prebivalke in prebivalce Slovenije; v tem trenutku to, predvsem zaradi dolgih čakalnih dob, ni mogoče. Ta težava ni aktualna le pri nas, ni edinstvena in ne enostavna – kot smo se že večkrat prepričali. Ni enostavno rešljiva, zlasti ne zgolj z dodatnim financiranjem. Nujne so spremembe sistema – sistema financiranja, sistema nagrajevanja, sistema spodbud, sistema nadzora, sistema upravljanja čakalnih seznamov,« poudarja red. prof. dr. Valentina Prevolnik Rupel, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, članica strateškega sveta za zdravstvo in aktualna kandidatka za ministrico za zdravje.

Otroška srčna kirurgija

Kaj za male srčne bolnike pomeni odločitev, da vodenje centra za zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi obolenji v UKC Ljubljana prevzema kirurg Janez Vodiškar?

Naj spomnimo: po številnih, približno desetletje trajajočih organizacijsko-logističnih peripetijah in zapletanjih v poskusih, da bi slovenskim otrokom s prirojeno srčno napako zagotovili res kakovostno in varno obravnavo, je letos maja prišlo tako daleč, da je v programu otroške srčne kirurgije ostal le še en kirurg. Zdaj se razmere in razmerja spreminjajo. Vodenje Centra za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami je prevzel kirurg Janez Vodiškar, ki bo delno zaposlen v UKC Ljubljana, delno pa v kliniki v Stuttgartu, kjer je delal že doslej; pred sklenitvijo delovnega razmerja za 25-odstotni delež delovnega časa je v zadnjem mesecu otroke v UKC zdravil na podlagi podjemne pogodbe, medtem ko je konziliarno delo opravljal tudi iz Stuttgarta.

Nosečnost

Nosečnica lahko z doslednim odrekanjem alkoholu malčka že pred prihodom na svet zaščiti pred nastankom prirojenih napak in okvar možganov, srca, ledvic, jeter, kosti pa tudi pred slabšo duševno razvitostjo

»Posledice izpostavljenosti otroka alkoholu prej, preden se je sploh rodil, se kažejo na več načinov – lahko pride do splava v času nosečnosti, do odmrtja plodu (otrok se rodi mrtev) ali do prezgodnjega rojstva. Lahko pa se rodi otrok s katero od motenj iz tako imenovanega spektra alkoholnih fetalnih motenj. To je krovni pojem, s katerim označujemo vse posledice, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom in se raztezajo od blažjih vedenjskih, učnih motenj pa do najtežje oblike – fetalnega alkoholnega sindroma (FAS),« opozarja mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, specialistka javnega zdravja.

Čakalne dobe

Čakalne dobe in sindrom gordijskega vozla

Nihče ne ve, koliko krogov je že pretekla zdravstvena politika pri obljubljanju in snovanju nujnih sprememb v zdravstvu, pa naj jih poimenujemo reforma ali kako drugače. Morda preoblikovanje obstoječega sistema v novi, pacientom oziroma obolelim prijaznejši sistem, v katerem bo na voljo več zmogljivosti, na račun katerih bodo zaposleni manj iztrošeni, njihovo delo pa ovrednoteno pravičneje, na podlagi učinkovitosti in kakovosti. Bolniki bodo zadovoljnejši, hitreje zdravi oziroma ozdravljeni. V sistemu bo bistveno manj kratkih stikov, ki bodo posledično bistveno laže odpravljivi. V zdravstvu zaposleni ne bodo več bežali na druga delovna mesta, zdravstvena politika pa bo – če bodo vodstvom zdravstvenih zavodov končno vendarle dali v roke prave menedžerske vajeti, ki bodo omogočile boljšo, optimalnejšo organizacijo dela – imela manj manevrirnega prostora za mešetarjenje z različno usmerjenimi interesi. Manj bo sivine, ki danes prikriva in prekriva koruptivna dogajanja. In kar je najpomembnejše: poskrbljeno bo za paciente. Hitreje, bolj usmerjeno, celoviteje.

Rak

Krvni raki: ko združenja bolnikov skupaj s stroko naredijo prav vse, da obolelih ne bi »pokopala« ne rak in ne strah pred njim

Krvne bolezni so v porastu. Za čim učinkovitejše zdravljenje bi diagnoza morala biti postavljena v čim zgodnejši fazi bolezni; problem je, ker so tudi ta obolenja težko prepoznavna, zato simptomi, ki se lahko pojavijo v katerikoli starosti, marsikdaj ostanejo vse predolgo spregledani. Tako, denimo, na stari celini zapleti pri prebolevanju krvnega raka na letni ravni ugasnejo več kot 150.000 življenj, medtem ko skupni stroški vseh krvnih obolenj in krvnih rakov po aktualnih ocenah znašajo približno 23 milijard evrov na leto. Poleg čim zgodnejšega odkritja bolezni in takojšnjega začetka zdravljenja pa sta za obolelega nadvse pomembni tudi celostna obravnava in rehabilitacija, vključno s psihološkim in prehranskim svetovanjem.

Nujna stanja

»Reševanja so vse pogosteje posledica popolne nepripravljenosti in popolnega nepoznavanja terena – kot zdravnik in kot gorski reševalec lahko rečem le, da je to trend današnjega časa«

»Daleč najbolj se mi je v spomin vtisnilo reševanje na poti na Triglav čez Prag. Družina z dvema otrokoma je hodila po normalni planinski poti, ki poteka precej stran od stene Triglava, toda po nesrečnem slučaju – ne ve se, zakaj, kako, kje – se je v steni sprožil kamen, sredi ničesar deklici priletel naravnost na glavo in jo ubil,« se spominja Peter Najdenov, vršilec dolžnosti predstojnika Pediatrične službe v Splošni bolnišnici Jesenice in zdravnik pediater, ki je že nekaj desetletij tudi gorski reševalec.

Zdrava izbira

Pitje alkohola je vzročno povezano z nastankom sedmih rakov, resveratrol v rdečem vinu pa ostaja brez dokazanih koristnih učinkov

Znanstveniki so na podlagi nedvoumnih dokazov alkohol že pred 36 leti uvrstili med rakotvorne snovi. Kljub temu se zdi, da se slovenske »mokre« kulture izsledki o vzročni povezavi med uživanjem alkohola in nastankom sedmih vrst raka niso kaj dosti dotaknili, saj na letni ravni popite količine alkohola še vedno podirajo neslavne rekorde v primerjavi z drugimi članicami Unije.

Zdrava izbira

Ali jajca res škodijo zdravju, zlasti zdravju srca?

Veliko je mitov o prehrani, iz katerih marsikdo le stežka izlušči resnico, saj se nekateri med njimi prenašajo iz roda v rod, določeni pa so dolgo temeljili celo na strokovnih prepričanjih, ki jih je ovrgla šele sodobna znanost. Največ mitov izvira iz diet, bolj ali manj »muh enodnevnic«, ki obljubljajo izjemne rezultate in zagotavljajo tako rekoč instantno povrnitev zdravja. V bistvu pa je za posameznika najbolje, če pri izboru in načinu prehrane prisluhne svojemu organizmu, kajti telo hitro in pravzaprav najbolj nezmotljivo sporoči, kaj je zanj dobro in kaj ne; bolnik, ki je v dilemi, naj se posvetuje s strokovnjakom za klinično prehrano.