Danes so o tej tematiki razpravljale tudi glavne zdravniške asociacije, združene v tako imenovani koordinaciji zdravniških organizacij (KZO). Njihovo stališče je enotno: spremembe, ki naj bi zaživele s sprejetjem novele zakona o zdravstveni dejavnosti, posegajo v kakovost in varnost ter zanesljivost delovanja javno-zdravstvenega sistema. Zato zdravniki sprejetju predlaganih sistemskih sprememb nasprotujejo – tudi zato, ker, kot poudarjajo, ni in ne more biti pritrdilnega odgovora na bistveno vprašanje: ali bo bolnikom z noveliranim zakonom v resnici zagotovljena hitrejša in boljša dostopnost do zdravstvenih storitev. 

Tako se zdaj zdravništvo povsem poenoteno postavlja na sistemske okope. Med drugim zato, ker naj bi se vlada (tudi s pomočjo načrtovanih zakonodajnih sprememb) prvenstveno posvečala kaznovanju ene same poklicne skupine – zdravnikov. Zato so danes napovedali, da bodo zahtevali ustavno presojo spornih členov predlagane novele zakona o zdravstveni dejavnosti.

»Novela prinaša poslabševanje možnosti za kakovostno in varno obravnavo pacientov«

Družinski zdravnik Rok Ravnikar, predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri zdravniški zbornici in podpredsednik tega stanovskega združenja, je po končani seji KZO izpostavil, da rešitev za javno zdravstvo ni mogoče pričakovati po zaslugi zdajšnjega pristopa, za katerega so značilne predvsem »parole in teoretične ideološke puhlice. Ključno merilo za sprejetje kakršnihkoli sprememb bi moralo biti usmerjeno v ugotavljanje, kaj se bo po zaslugi novih prijemov izboljšalo za bolnike. Odgovor na to vprašanje je jasen. Nič se ne bo izboljšalo. Kvečjemu bo slabše.«

Zdravniška zbornica se kot stanovska asociacija v svojem delovanju zavzema za troje: za poklicne, ekonomske in socialne interese zdravnikov in zobozdravnikov. Ob tem Ravnikar opozarja, da novela zakona, ki jo bodo poslanci obravnavali in sprejemali po rednem postopku, »prinaša slabšanje vseh teh vidikov – s tem pa tudi poslabševanje možnosti za kakovostno in varno obravnavo pacientov«.

Po njegovem prepričanju se na Slovenskem vse prepogosto pozablja, da prav zdravniško delo ne le v matični ustanovi, ampak tudi pri drugem oziroma drugih izvajalcih zapolnjuje zevajočo praznino v javnem zdravstvu. »Naj spomnim, da trenutno v osnovnem zdravstvu 187 zdravnikov družinske medicine že izpolnjuje pogoje za upokojitev, enako velja za 62 pediatrov. Nadomestila za te strokovnjake, ki zdaj delajo prekomerno, pa ni! Prav tako ni natančnih simulacij glede tega, kaj se bo zgodilo, ko bodo začele veljati spremembe glede dela zdravnikov, ki jih bo prinesel spremenjeni zakon o zdravstveni dejavnosti – čeprav bi to morali pripraviti predlagatelji novele in šele na tej osnovi začrtati spremembe.«

Rok Ravnikar sklepa, da utegne imeti takšen pristop posledice, podobne temu, kar se je zgodilo na področju zobozdravstva, kajti »ko so storitve v javnem zdravstvu povsem podfinancirane, pride do umika v zasebništvo. Podobno velja pričakovati pri prenekateri drugi zdravstveni dejavnosti oziroma specialnosti. Dostopnost do storitev se bo tako zagotovo poslabšala – razen, seveda, za tiste, ki si bodo lahko privoščili plačevanje iz lastnega žepa.«

»Zakonodajne spremembe nikakor ne bodo pripomogle k izboljšanju razmer v javnem zdravstvu«

Tudi prim. Matija Cevc je v imenu zdravniškega društva oziroma glavnega strokovnega sveta te asociacije izpostavil resno zaskrbljenost na račun načrtovanih zakonodajnih sprememb, ki da »nikakor ne bodo pripomogle k izboljšanju razmer v javnem zdravstvu. Ne smemo namreč pozabiti, da javni sistem v Sloveniji ostaja vzdržen samo po zaslugi dodatnega dela zaposlenih.«

Namesto načrtovanih sprememb, ki da se tako ali tako iz dneva v dan spreminjajo in niso usklajene s stroko, bi se novelirani zakon po njegovem prepričanju moral usmeriti v »organiziranost zdravstva, poskrbeti za zagotovitev mreže in za takšno regulacijo dela zdravnikov, da bi bili pogoji za izvajanje dejavnosti znosni. V resnici pa je novela zakona zelo zelo sporna, saj bo povzročila, da bo v prihodnje bistveno več ljudi kot danes v resni dilemi, kje in kako sploh priti do zdravstvenih storitev.«

»Vlada je naredila veliko napako«

Damjan Polh, predsednik sindikata (zobo)zdravnikov Fides, ki, da bi spodbudil izboljšanje razmer v javnem zdravstvu, že več kot leto dni vztraja pri stavki zdravništva, je prav tako prepričan, da je vlada s tem, ko se ni odzvala na pobude za sodelovanje stroke pri pripravi sistemskih sprememb, »naredila veliko napako. Predlog novele tako zdaj ne prinaša rešitev za probleme javnega zdravstva, ampak te probleme še poglablja – na način, s katerim zagotovo ne bodo v sistem privabili novih zdravnikov.«

Fides, ki se z vladno stranjo sicer še vedno pogaja o uresničitvi stavkovnih zahtev, tako do novele ostaja nadvse kritičen, saj da bodo, tako Polh, »prebivalci oziroma pacienti zaradi popolnega ignoriranja strokovnih predlogov in pripomb imeli velike težave pri iskanju takojšnjih rešitev za svoje zdravstvene težave.«

Na splošno pa sporočilo glede spremenjenih pogojev za dodatno delo zdravnikov Damjan Polh vidi kot »abotno, saj temelji na povsem zgrešeni, neuresničljivi logiki, ki konec koncev lahko pripomore tudi k slabšanju kakovosti in varnosti klinične prakse.«

»Mladi zdravniki smo proti predlaganim rešitvam«

Tudi mladi zdravniki so na račun načrtovanih novosti skeptični. Kot poudarja Alenka Bahovec, ki se je dogodku pridružila prek zooma, je »novela slaba in mladi zdravniki smo proti predlaganim rešitvam. Pri delu zdravnika je med drugim zelo pomembna fleksibilnost delovnega časa, novela pa, nasprotno, prinaša same omejitve in prepovedi.«

Po oceni mladih zdravnikov ni problematična »zgolj« neustavnost sistemskih sprememb, ampak predvsem to, da »ni videti, kako sploh naj bi te spremembe pripomogle k izboljšanju delovanja javnega zdravstva«.

»Ni rešitev za ključni težavi: pomanjkanje kadra in slabo dostopnost do storitev«

Družinski zdravnik Miha Lukač, predsednik strokovnega združenja zasebnih (zobo)zdravnikov in vodja KZO, prav tako izpostavlja, da predlagana novela zakona ne prinaša rešitev za ključni težavi javnega zdravstvenega sistema, med katerimi izstopata pomanjkanje kadra in slaba, neustrezna dostopnost do zdravstvenih storitev.

»Zakon, o katerem bodo odločali poslanci, namesto izboljšav uvaja dodatne ovire, ki bodo le še dodatne slabile že tako ali tako preobremenjen sistem. Prav tako omejuje svobodo dela zdravstvenih delavcev, bolnikom pa ne prinaša boljše dostopnosti do zdravstvenih storitev.« 

Kakšen bo rezultat igre interesov, ki ga bodo v najbolj neizprosni obliki občutili pacienti?

Zdravniki nimajo več razumevanja za prijeme aktualne vlade, kajti kljub dogovorom in obljubam na sestanku s premierom Robertom Golobom se je priprava sprememb odvijala daleč od oči tako stroke (ki bo v praksi izvajala te spremembe, ko oziroma če bodo sprejete) kot tudi splošne javnosti. 

Kot izpostavljajo predstavniki zdravniških združenj, pri nas ni druge primerljive poklicne skupine, za katero bi veljale podobne rigorozne omejitve kot za zdravnike. In to je nekaj, kar tudi zdravniki iz drugih držav težko razumejo, kajti v EU je svoboda dela nekaj, kar je visoko cenjeno.

Pri nas pa je aktualna igra interesov bistveno drugačna. In kakšen bo njen rezultat?

»Zaradi omejitev v javnem zdravstvu bodo do storitev lahko prišli tisti, ki si bodo to lahko finančno privoščili – kajti zdaj predlagane rešitve bolnikom (ne glede na njihov socialni status) zagotovo ne bodo zagotovile storitev v razumnem času,« je prepričan Rok Ravnikar.

Simbolične fotografije: iStock; portreti: posnetki zaslona/prenos STA

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.