Varnost in kakovost

»Po koliko smrtih odgovor ministrstva za pravosodje ne bo več negativen?«

Slovenski zdravniki niso le zgroženi, ampak se počutijo tudi ogrožene. Za to je kriva komunikacija, ki se je razplamtela na družbenih omrežjih, k temu so pripomogli tudi nasilni ekscesi, do katerih prihaja v klinični praksi. Kaj narediti, da bi takšno nasilno dogajanje preprečili, kaj storiti, da bi zaupanje med pacienti in zdravniki ter drugimi zdravstvenimi delavci povrnili na raven, ki predstavlja podstat za uspešno zdravljenje? Kako preprečiti različnim politično-interesnim skupinam, da stiske, v katero ene in druge postavlja še vedno neoptimalno delujoči sistem, te ne bi več izrabljale v svoj prid? Vemo namreč, da se tako le še dodatno poglablja komunikacijski prepad, ki onemogoča kakovostno in varno delo v zdravstvu, ki je že tako ali tako na hudi preizkušnji zaradi nedopustno dolgih čakalnih vrst za diagnostiko in zdravljenje. Zdravniki so se zdaj na plaz nedopustnih žaljivk in groženj odzvali – med drugim s kazenskimi ovadbami zoper deset znanih storilcev.

Organizacija

Kaj lahko pacienti pričakujejo od »butalskih določb« zakona o zdravstveni dejavnosti, če bodo te tudi v resnici zaživele v praksi?

V zdravstvenem domu v zahodnem delu Slovenije so zaposlene tri mlade specialistke pediatrije, ki skrbijo za več kot 3500 otrok. Nobena od njih ne izpolnjuje pogojev za zdaj sicer še zamrznjeno določbo zakona o zdravstveni dejavnosti; ko bo ta uveljavljena, zdravniki, pri katerih od opravljanja specialističnega izpita še ni minilo pet let (na sekundarni in terciarni ravni) oziroma tri leta (na primarni ravni), po dikciji zakona ne bodo mogli biti »odgovorni nosilci dejavnosti«. Takrat bodo pacienti mladih zdravnikov – samo v omenjenem primeru bo to več kot 3500 otrok! – ostali brez svojega zdravnika. Pred posledicami načrtovanih sprememb v sistemu svarijo Mladi zdravniki Slovenije, ki so se jim soglasno pridružila tudi glavna zdravniška združenja.

Organizacija

»Dokler obstaja štiri milijarde razlogov za to, da se nič ne spremeni, se v našem zdravstvu ne bo spremenilo prav nič!«

Temelji slovenskega zdravstva se že dolgo majejo. Vrstijo se opozorila, tako iz strokovnih krogov kot iz nepreglednih vrst pacientov, ki so v čakanju na diagnostiko in pravočasni začetek zdravljenja ujeti v vedno daljših čakalnih vrstah, za katere grozi, da se bodo v kratkem še podaljšale. Zato se načrtovana uveljavitev sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bodo kljub pomanjkanju zdravniškega kadra na Slovenskem mladim zdravnikom onemogočile, da bi lahko samostojno opravljali strokovno delo, za katerega so usposobljeni, zdi preprosto neverjetna in povsem nerazumljiva. Tisti mladi zdravniki, ki že delajo samostojno, bodo v kratkem – če bo takšna zakonodajna rešitev ostala v veljavi – morali zapreti vrata ordinacije. Brez zdravnika, pa naj gre za pediatra, ginekologa, stomatologa, pedopsihiatra ali specialista medicine dela, prometa in športa, bo ostalo ogromno pacientov – in ničkoliko zdravstvenih domov in drugih zdravstvenih ustanov.

Organizacija

»COVID-19 ima številne grozovite učinke – dober stranski učinek epidemije pa je, da je razgalila ključne probleme, ki so bili v slovenskem zdravstvu prisotni že prej«

Slovensko zdravniško društvo (SZD) v zadnjem času javno opozarja na odstopanja v delovanju urgentnih centrov, ki bi bolnikom po Sloveniji morali zagotavljati enakovredno dostopnost in kakovost urgentne oskrbe, vendar v praksi ni tako. Ministrstvo za zdravje so že pozvali k ukrepanju, s katerim naj bi odpravili številna neskladja, ki so se pojavila pri delovanju urgentnih služb, kajti zdravniki iz različnih regij so, kot ugotavlja izvršilni odbor zdravniškega društva, na podlagi aktualnih zakonskih določb pri izvajanju nujne medicinske pomoči primorani delati pri najmanj dveh delodajalcih, ob tem pa prihaja do skrb vzbujajočih težav. O tem sem se za Zdravstveniportal.si po zadnji seji koordinacije zdravniških organizacij pogovarjala s predsednikom SZD prof. dr. Radkom Komadino.

Revolt

»Slovenci smo v slabem nekaj posebnega«

Slovensko zdravstvo se spopada z resnimi, vse prej kot zanemarljivimi težavami, ki se na koncu, vedno znova, lomijo na hrbtih zaposlenih in, seveda, pacientov. Zaposlenih v nekaterih vejah medicine kronično primanjkuje, med ključnimi problemi je tudi pomanjkanje negovalnega kadra. In vse te težave je epidemija še dodatno razgalila. Na nekatere od njih so po zadnji seji koordinacije zdravniških organizacij opozorili predsedniki štirih glavnih stanovskih združenj. Za Zdravstveniportal.si sem se pogovorila z vsakim od njih; najprej objavljam članek in video intervju s predsednikom sindikata Fides Konradom Kuštrinom.

Ukrepi

Zapleta se pri vseh boleznih, zato je COVID epidemijo treba čim prej in čim uspešneje končati

Nošenje zaščitnih mask, razkuževanje, zračenje, vzdrževanje fizične razdalje in čimprejšnje cepljenje so dokazano in dokazljivo učinkoviti ukrepi, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju bremena in najtragičnejših posledic epidemije, zato so predsedniki zdravniških organizacij (zbornice, društva, združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov ter sindikata) danes tako laično kot strokovno javnost ponovno opozorili, da v množici nasprotujočih si informacij, ki nas preplavljajo med epidemijo COVID, velja zaupati izjavam, ki jih sporočajo zdravniki, kompetentni za določeno področje medicine. Zakaj tak odziv po zdaj že skorajda leto dni trajajoči pandemični agoniji, ki sodobno družbo postavlja pred številne etične, strokovne, osebne in civilizacijske izzive, med katerimi je najhujši ta, da je v tem času samo zaradi zapletov pri tej bolezni ugasnilo 3448 življenj?

Preventiva

»COVID-19 nam je pravzaprav zgolj sesul iluzije, odprl oči ... Naša edina naloga je, da se znebimo strahu in končno spravimo ta prekleti virus na nivo drugih bolezni«

»Če odmislimo, da smo lahko vsak trenutek pozitivni, kužni, stigmatizirani, če odmislimo, da nas lahko pobere nekaj let prej, da materialna prihodnost ni več predvidljiva, se v bistvu ni veliko spremenilo, saj je bilo tudi pred virusom popolnoma enako – z razliko, da smo živeli v fikciji neskončnega življenja, materialne gotovosti in iluzije, da obstajajo pošteni politiki, ki bodo upravljali državo po meri državljanov. COVID-19 nam je pravzaprav zgolj sesul iluzije, odprl oči, nalil čistega vina. Naša edina naloga je, da se znebimo strahu in končno spravimo ta prekleti virus na nivo drugih bolezni, prometnih nesreč, hribovskih, letalskih, morskih nezgod ... Življenje je pač smrtno nevarno z ali brez COVID-19,« je danes na družbenih omrežjih opozoril slovenski okoljevarstvenik, letalec in raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič.

Zobozdravstvo

Zobozdravniki z manifestom zahtevajo spremembo zobozdravstvenega sistema, saj zdajšnji ne omogoča kakovostnih, varnih, pravočasnih in vsem dostopnih storitev

Številke o čakalnih dobah v (zobo)zdravstvu sicer niso povsem zanesljive, zagotovo pa so skrb vzbujajoče in nedopustne. Prvi prosti termin za ortodontski pregled ali za splošni zobozdravstveni pregled je na voljo čez 12 mesecev. Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) kot plačnik upošteva povsem zastarele standarde po zeleni knjigi izpred nekaj manj kot štirideset let, poudarja predsednik odbora za zobozdravstvo pri zdravniški zbornici Krunoslav Pavlovič in dodaja: »Zato zobozdravniki res ne morejo biti odgovorni za nastajanje čakalnih dob, kajti te ustvarja podfinanciran, nepregleden in neenakopraven zobozdravstveni sistem, v katerem zobozdravstvena mreža ni enakomerno razporejena.«

Ukrepi

Zdravniška združenja skeptična tudi v tem mandatu

Koordinacija zdravniških organizacij, ki se sestaja enkrat na mesec in v sklopu katere predsedniki štirih glavnih zdravniških združenj – zbornice, društva, sindikata Fides in strokovnega združenja zasebnih (zobo)zdravnikov – razpravljajo o ključnih problemih slovenskega zdravstva, ne le zdravništva, in poskušajo najti čim bolj optimalne rešitve, je na današnji seji predala vodstveno štafeto. Iz rok predsednika Fidesa Konrada Kuštrina je ta, skupaj z aktualnimi izzivi, romala v roke predsednice zbornice dr. Zdenke Čebašek – Travnik. In kateri so ti izzivi?