O aktualnih izzivih, ki jih zdravništvo želi rešiti v duelu z resornim ministrstvom oziroma vlado ter s plačnikom zdravstvenih storitev, zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), so v poznopopoldanskih izjavah, po končani seji, spregovorili člani koordinacije zdravniških organizacij. Ti so se po nekaj več kot stotih dneh ministrovanja Sama Fakina zdeli dokaj skeptični glede skupnega iskanja rešitev, ki je v zdravstveni sferi nujno, a že vse predolgo pozabljeno – in očitno tudi tokrat ne spodbujeno.

Tako je, denimo, Igor Dovnik, pediater in predsednik strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, opozoril, da so mnogi izmed njegovih kolegov že dolgo na meji obremenjenosti in stisnjeni v kot. 

Igor Dovnik: Zdaj smo poslali tretji poziv ministru za sestanek, odgovora še vedno ni 

Igor Dovnik ugotavlja, da so koncesionarji pogosteje tarča inšpekcijskih nadzorov, v kot pa so, kot pravi, stisnjeni tudi po finančni plati, kajti januarja 2009 je bila, denimo, cena zobozdravstvenih storitev točno taka kot januarja 2019 – kljub desetim letom razlike, kljub inflaciji.

Vlada oziroma resorno ministrstvo čakata na spremembo zakonov, ki so bili slabi že prej, preden jih je pokvarila prejšnja vlada – in to po oceni Igorja Dovnika ni optimalna rešitev. Zato tudi ni med optimisti, ki bi si od sodelovanja z ministrstvom za zdravje in vlado v tem mandatu obetal veliko.

Dovnik je včeraj ministru za zdravje Samu Fakinu poslal že tretjo pobudo za sestanek in pogovor o ključnih problemih; na prvi dve ni bilo odziva, zdaj upa in verjame, da bo do odziva vendarle prišlo. »Ko se bo to zgodilo, se bomo odločili, kakšno bo v resnici naše nadaljnje sodelovanje,« pove in izrazi bojazen: »Če bo minister za zdravje Samo Fakin samo popravil škodo prejšnje vlade, ne bo naredil nič. Bojim se, da je bil na ministrski položaj postavljen zgolj zato, da se ne bi nič spremenilo.«

Zdravniška zbornica: Dosedanje aktivnosti vlade ne vzbujajo pretiranega optimizma

Dr. Zdenka Čebašek – Travnik, predsednica zdravniške zbornice, ki bo v tem letu predsedovala koordinaciji zdravniških organizacij, ocenjuje, da dosedanje aktivnosti vlade ne vzbujajo pretiranega optimizma. 

Pri tem potegne vzporednico s prejšnjo vlado in ugotavlja, da tokrat dialog vsaj teče. Vendar to ni dovolj – zdravniki si želijo, da bi se začele udejanjati spremembe v zvezi s predpisi oziroma zakoni, ki povzročajo največ težav. »Popis teh zakonov smo na ministrstvo za zdravje poslali že oktobra, toda odziva še ni.«

Zdravništvo si, glede na probleme, ki se pojavljajo v praksi, najbolj želi sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti in zakona o pacientovih pravicah, ki bi ga bilo mogoče spremeniti najhitreje, najlaže in brez tveganja za paciente. Je pa, kot poudarja Zdenka Čebašek – Travnik, nujno treba spremeniti tudi zakon o zdravniški službi.

Pri usklajevanjih z ministrstvom za zdravje si v zbornici želijo urediti predvsem problem zdravnikov, ki delujejo v osnovnem zdravstvu in ki jih delodajalci v istem času in za isto plačo razpisujejo na več delovišč, o čemer so ti zdravniki v zadnjem času spregovorili z bolečo iskrenostjo. 

Zdravniško društvo: Tisti, ki odločajo, spet ne bodo pravočasno zaznali problemov

Po oceni prof. dr. Radka Komadine, predsednika zdravniškega društva, je »težko ovrednotiti probleme, ki jih v zadnjih letih stalno obravnavamo, tudi ali predvsem v sklopu petih na hitro noveliranih zakonov ob koncu mandata prejšnje vlade. Takrat so zdravniške organizacije opozarjale na posledice, ki jih bodo sprožile zakonodajne spremembe, pa se ni zgodilo nič – danes pa je, kot logično sosledje tovrstnega dogajanja, prišlo do izbruha problemov v osnovnem zdravstvu.«

V zdravniškem društvu so zaskrbljeni, ker tisti, ki odločajo, spet ne bodo pravočasno zaznali problemov. Pri tem ne mislijo le na ministrstvo za zdravje, ampak tudi na plačnika, zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki da poskuša iz zdravnikov narediti svoje zavarovalne agente, in sicer na najslabši možni način, ko mora zdravnik svojim varovancem sporočati vse slabe informacije, ki pridejo iz njihove zdravstvene zavarovalnice.

»Beležimo pravo poplavo nenehnih dodatnih pravil ZZZS, ki kolege ne le zavezujejo, ampak tudi kaznujejo – tam, kjer medicina doslej, na primer, sploh ni poznala čakalnih dob,« opozarja Komadina.

Sindikat Fides: Obljube so prazne in porazne, ukrepi bodo nedvoumni

Tudi Konrad Kuštrin, predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides, je zelo neposreden: »Ta mandat se je začel tako kot prejšnji; ko smo prosili za sestanek pri predsedniku vlade, nas je sprejel sekretar, ki je obljubil zakonodajne spremembe.«

A obljube so po izkustvu Fidesa prazne in porazne. Navsezadnje so vsi, vključno s strankami in poslanci, »imeli polna usta obljub, bolnikov in čakalnih vrst v času volitev« – na katere pa so po Kuštrinovi presoji zdaj na to že pozabili. 

Sicer pa Kuštrin poudarja, da to, zaradi česar je bila stavka zdravnikov prekinjena, ne velja več. »Naše misli in želje, da bi v zdravstvu prišlo do strukturnih reform, so bile odplavljene že pred novim letom ...«

Zato bodo sindikalisti zdaj čakali na marec, na letno skupščino sindikata Fides, ko bodo padle odločitve glede ukrepanja in zaostritev zahtev.

Ob tem Kuštrin dodaja, da »ne gre za napoved stavke. Ko bo do te prišlo, bo ta zelo jasna – in predvsem ne bo šlo za stavko, ampak zgolj za delovanje zdravnikov v okviru zakonodaje.«

Komentirate lahko tukaj.