Revolt

»Verjel sem, da bo politika služila narodu, ne sebi, dogaja pa se ravno obratno – in tako smo danes tam, kjer smo bili pred 30 leti«

V zdravniški sferi se je zgodila pomembna prelomnica. Konrad Kuštrin, zdravnik, specialist anesteziologije z reanimatologijo, je po sedmih polnih mandatih, strnjenih v 28 let vodenja sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides, delo zdaj tudi formalno prepustil nasledniku. Že pred časom, ko je zbolel oziroma je, kot pravi, njegovemu »motorju, ki se sicer zna vrteti izjemno hitro, zmanjkalo bencina«, so njegovo poslanstvo začasno opravljali podpredsedniki sindikata. Zdaj pa tudi uradno vajeti Fidesa prevzema novoizvoljeni predsednik Damjan Polh iz izolske splošne bolnišnice, ki je s Kuštrinom tesno sodeloval že dolga leta. Kandidata za novega predsednika sindikata Fides sta bila sicer dva, a naloga, v kateri tudi v prihodnje ne bo manjkalo izzivov, je na današnji 29. letni (volilni) konferenci pripadla Damjanu Polhu, prav tako specialistu anesteziologije.

Varnost in kakovost

Čas se izteka – kdo bo prevzel odgovornost za to, da ponižane medicinske sestre s srednješolsko izobrazbo bežijo iz zdravstva v druge, bolje plačane poklice?

»Ko danes kolegici s srednje ali z visoke šole začneta z delom v praksi, v zdravstveni negi, obe znata popolnoma enako – nič,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si pred dvema letoma poudaril Klemen Šuligoj, diplomirani zdravstvenik, ki se zavzema za odpravo vnebovpijočih krivic, pri nas pred leti povzročenih medicinskim sestram s srednješolsko izobrazbo. Njegovo osnovno strokovno in etično vodilo ostaja enako: poskusiti zajeziti propad tega poklica v Sloveniji. Razmere so se v tem času resda spremenile, a ne na bolje – v zadnjem času se v javnosti vrstijo opozorila o pospešenem odhajanju medicinskih sester iz zdravstva in iz poklica, za katerega so se izobraževale.

Revolt

»Slovenci smo v slabem nekaj posebnega«

Slovensko zdravstvo se spopada z resnimi, vse prej kot zanemarljivimi težavami, ki se na koncu, vedno znova, lomijo na hrbtih zaposlenih in, seveda, pacientov. Zaposlenih v nekaterih vejah medicine kronično primanjkuje, med ključnimi problemi je tudi pomanjkanje negovalnega kadra. In vse te težave je epidemija še dodatno razgalila. Na nekatere od njih so po zadnji seji koordinacije zdravniških organizacij opozorili predsedniki štirih glavnih stanovskih združenj. Za Zdravstveniportal.si sem se pogovorila z vsakim od njih; najprej objavljam članek in video intervju s predsednikom sindikata Fides Konradom Kuštrinom.

Manipulacije

Sramotni izpad poslanca Mihe Kordiša, ki je zdravnike označil za mazače, so ostro obsodili prof. dr. Marko Noč, dr. Erik Brecelj, Krištof Zevnik in drugi zdravniki iz skupne zdravstvo.si

»Zdravnice in zdravniki smo vestni in odgovorni pri opravljanju svojega dela – ne glede na to, kje in kako svoje delo opravljamo. Svoje bolnike zdravimo enako, ne glede na njihovo politično opredelitev ali katerokoli drugo osebno okoliščino,« so v sinočnjem odzivu na sramotni izpad poslanca Levice Mihe Kordiša zapisali zdravniki Erik Brecelj, Marko Noč, Krištof Zevnik, Gorazd Kalan, Matej Beltram, Matija Kališnik, Matija Krkovič, Samo Vesel, Blaž Mrevlje, Igor Muževič, Simon Podnar in Andrej Vranič, ki si v sklopu skupine zdravstvo.si prizadevajo za ključne izboljšave v slovenskem zdravstvu. Kordiš je v sklopu obravnave petega protikoronskega paketa namreč zdravnice in zdravnike, ki ne delajo v sklopu javnega zdravstva, označil za mazače; omenjena dvanajsterica zdravnikov izjavo ostro obsoja ter pričakuje in zahteva ukrepanje.

Ukrepi

Poziv ministru za zdravje, naj začne delati s polnim delovnim časom

Minister za zdravje od svojih stanovskih kolegov dobiva nedvoumen, vse glasnejši in vse odločnejši apel, naj se v ministrski vlogi vendarle začne stoodstotno posvečati problemom, ki so resni in kot taki zahtevajo skrbno domišljeno, zavzeto in poglobljeno ukrepanje, pa naj gre za zagotavljanje pogojev za čim bolj nemoteno delovanje zdravstvene dejavnosti, za omogočanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in odpravo čakalnih dob – ali pa za zakonodajno ureditev področja dolgotrajne oskrbe, kjer da morajo biti prave rešitve skrbneje pripravljene od teh, ki so zdaj v javni razpravi.

Ukrepi

Konrad Kuštrin v video intervjuju o gašenju požarov v zdravstvu: »Politika si rok ne more več oprati, preveč so umazane!«

Zdravstvena politika v zadnjih desetih letih ni imela vizije – nasprotno, politiki so, kar se tiče zdravstva, gostobesedni le pred volitvami, ko obljubljajo, da bodo rešili vse nakopičene probleme, potem pa ne naredijo ničesar. V smislu (re)vizije te dolgoletne resničnosti in njenih posledic je bil v video intervjuju za zdravstveni portal zelo neposreden predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Konrad Kuštrin. Po njegovem prepričanju je aktualna kriza Zdravstvenega doma Kranj le vrh ledene gore nakopičenih problemov v slovenskem zdravstvu. In kako Kuštrin ocenjuje nevzdržni položaj, v katerem so se zaradi politične indolentnosti in aktualnega revolta zdravnikov, specialistov splošne in družinske medicine, znašli pacienti?

Ukrepi

Razmere v zdravstvu so resne, vendar politika – kot vedno – igra svojo igro

Po dolgotrajnem čakanju sem danes prišla na vrsto za specialistični kontrolni pregled v eni izmed regionalnih bolnišnic, pri zdravniku, ki mu preobremenjenost v zdaj veljavnem sistemu še ni načela duha – česar o nekaterih, ki so hiteli po dolgem hodniku, na gosto posejanem s čakajočimi pacienti, ne bi bilo mogoče z gotovostjo trditi. Ko sva se z zdravnikom v skopo odmerjenem času pogovorila o ključnih stvareh, je mimogrede, prejkone v šali, vprašal: »Ste slišali, da so se čakalne vrste skrajšale?«. Seveda, odvrnem, z nečim je treba umiriti razgrete duhove, čeprav pacienti pripovedujejo drugačno zgodbo; odgovorni se pač morajo pohvaliti, da upravičijo svoj obstoj. In vprašam: »Kaj pa zdravniki, ali to skrajšanje v resnici občutite, je zares prišlo do tega premika?« Odgovor je bil jasen. Pozna ga vsakdo, ki obsedi v eni od čakalnic za specialistične ambulantne preglede v kateri izmed bolnišnic – in prisluhne izpovedim čakajočih, ki ne (po)vedo prav ničesar o skrajšanju čakalnih dob.

Ukrepi

Bo ministru Šabedru v kratkem uspelo dokončno potopiti osnovno zdravstvo?

Za ponedeljek, 1. aprila, je več kot dvajset zdravnikov družinske medicine iz Zdravstvenega doma Kranj napovedalo odpoved delovnega razmerja. In pri tej odločitvi vztrajajo, kajti v obstoječih razmerah njihovo delo ni in ne more biti več kakovostno in varno. Z za danes predvidenim srečanjem z ministrom za zdravje, na katerem naj bi poskušali priti do dogovora za ureditev delovnih pogojev, v katerih zdravnikom preprosto zmanjkuje časa za paciente, ne bo nič – razloge za to smo na zdravstvenem portalu podrobno predstavili že včeraj. Krivo je bilo pogojevanje ministra, ki se je želel pogovoriti samo z zdravniki, medtem ko se z njihovimi sindikalnimi zastopniki ni hotel sestati. Zdravniki na tak pristop niso pristali.

Revolt

Zdravniki ne bodo več pristajali na butalske vladne ukrepe, pacienti pa bodo končno dobili to, kar jim pripada?

Osmič zapored so slovenski zdravniki in zobozdravniki izrazili zaupanje Konradu Kuštrinu in ga na letni konferenci ponovno izvolili za predsednika sindikata zdravnikov in zobozdravnikov za štiriletni mandat. Kljub temu, da je bil Kuštrin v svojem nastopu izjemno oster, je kolege s humornimi prebliski na račun aktualne vlade in njenih predhodnic spravil tudi v smeh, kot vedno – čeprav so se zdravstvo, v njem zaposleni in skupaj z njimi tudi bolniki znašli v morda najbolj kritični in prelomni fazi doslej. Resnost razmer je dobila odraz tudi v sklepih, sprejetih na letni konferenci Fidesa.

Ukrepi

Zdravniki v osnovnem zdravstvu tokrat ne bodo popustili, minister za zdravje pa krizo zanika

Revolt zdravnikov, ki delajo v osnovnem zdravstvu, odmeva in dobiva tudi celovito sindikalno podporo, v konkretnih zahtevah za udejanjenje standardov in normativov. Medtem ko sindikata Praktik.um in Fides napovedujeta radikalne ukrepe, pa minister za zdravje Samo Fakin po drugi strani ocenjuje, da razmere v zdravstvu v resnici niso tako zelo katastrofalne, kot bi lahko sklepali po odzivih slovenskega zdravništva.