Delovni pogoji, ki so v zdravstveni negi že dolgo vse prej kot optimalni, so se po prepričanju Klemena Šuligoja, koordinatorja strokovnega odbora pri Strokovnem združenju izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije, še dodatno »poslabšali po sprejetju kompetenc, ki jih je tako rekoč pod prisilo podpisal zdravstveni minister Aleš Šabeder. V dokumentu so namreč povsem 'pozabili' na kompetence, pridobljene z delom – in srednje medicinske sestre v Sloveniji pahnili v položaj, ki si ga te nikakor ne zaslužijo«. Bo podoben epilog dobila tudi zgodba o standardih in normativih v zdravstveni negi, ki so tako rekoč tik pred sprejetjem?

»Po sprejetju kompetenc medicinske sestre s srednješolsko izobrazbo niso smele več opravljati dela, za katero niso nič manj usposobljene od diplomiranih medicinskih sester. Pridobivanje kompetenc se namreč začne šele s prakso. Ko so srednje medicinske sestre 'oropali' pridobljenih kompetenc, jim odvzeli možnost opravljanja določenih del in nalog, ki so jih pred tem izvajale s polno odgovornostjo, je to delo prešlo na diplomirane medicinske sestre. Korona kriza je problem, na katerega opozarjamo že dolgo, vendar nas nihče od odgovornih noče slišati, le še dodatno razgalila, med drugim tudi s 'kupčkanjem', kdo mora – in ne, kdo sme – delati z obolelimi zaradi okužbe s SARS-CoV-2,« poudarja Klemen Šuligoj.

Po drugi strani pa se je v zadnjih sedmih, osmih letih v zdravstveni negi v sklopu referenčnih ambulant odprlo veliko delovnih mest, ki so vabljiva, tudi finančno, dodaja sogovornik, sicer zaposlen v intenzivni terapiji III v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru pri Novi Gorici. »Po moji oceni je to potrata diplomiranih medicinskih sester – kljub temu, da je preventiva res zelo pomembna, saj pripomore k preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju resnih bolezni pa tudi k preprečevanju zapletov, ki so pri kroničnih boleznih pogosti in vse prej kot zanemarljivi. Medicinska sestra, ki se znajde pred možnostjo za sprejetje takšnega novega izziva, se raje odreče približno 600 evrom pri plači, saj po zamenjavi okolja – pa naj v referenčno ambulanto pride iz bolnišnice ali iz doma za starejše – delo opravlja v bistveno drugačnih pogojih, praviloma v dopoldanskem času, vikendi in prazniki so prosti. Kakšno pa je delo v skrbi za bolnike na najbolj obremenjenih in zahtevnih delovnih mestih, pa je znano ...«.

Kako kader s srednjo izobrazbo rešiti iz nedopustnega položaja?

Zanimivo je, da Strokovno združenje izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije, ki si že leta prizadeva za izboljšanje nedopustnih razmer, v katere so bile pri nas pahnjene srednje medicinske sestre, v dialogu z odgovornimi še naprej ostaja prezrto. Kaj se torej dogaja na področju zdravstvene nege?

»Logično je, da obstaja želja po tem, da bi bilo v sistemu čim več diplomiranih medicinskih sester. To razumem kot nekdo, ki dela v praksi – in kot nekdo, ki si prizadeva za izboljšanje delovnih razmer za vse profile, predvsem pa za srednje medicinske sestre,« poudarja sogovornik in dodaja: »Po drugi strani pa je v delu strokovne javnosti jasno izražena želja po čim večjem številu diplomiranega kadra, ki je v osnovi zelo preprosta: v ozadju dolgoletnega stanovskega 'razhajanja', ki je kader s srednjo izobrazbo potisnilo v nedopusten položaj, se ne skriva nič drugega kot bitka za prestiž, za denar, kajti višje plače pomenijo tudi višji prihodek od članarine. Toda višja izobrazba sama po sebi še ne pomeni več znanja ter boljšo kakovost in varnost dela. Zato bi bilo edino pravilno in pošteno, da bi popravili krivico in odpravili preveliko diskrepanco tako, da bi diplomiranim medicinskim sestram plačo znižali za dva razreda, srednjim pa jo zvišali, prav tako za dva plačna razreda.«

Glede na veljavno ureditev je, tako Klemen Šuligoj, najmanj nenavadno to, da so tudi srednje medicinske sestre med epidemijo COVID znova smele opravljati delo, ki so jim ga pred tem prepovedali. »Kadrovski odliv se je, odkar živimo v korona času, zmanjšal, kajti medicinske sestre so za neposredno delo z bolniki, ki so prebolevali okužbo z novim koronavirusom, dobivale tako imenovane korona dodatke. Bojim pa se, da se bomo kmalu spet znašli na realnih tleh.«

V tem kontekstu pa opozori tudi na trenutno aktualni problem določanja standardov in normativov, pri čemer da »sodelujejo isti, ki so omenjeni problem zakuhali – poleg zbornice tudi tisti sindikalisti, ki so podpisali kolektivne pogodbe na podlagi tako nizkih 'izpogajanih' plačnih razredov. Pred dvema letoma sem v pogovoru za Zdravstveniportal.si napovedal, da bo, če bo šlo tako naprej, prišlo do kolapsa sistema. In to se zdaj dogaja.«

Po oceni diplomiranega zdravstvenika, ki se bori za pravice kadra s srednješolsko izobrazbo, čeprav sam glede na izobrazbo spada med »privilegirane«, bodo standardi in normativi – če ne bo prišlo do radikalnih, smiselnih in upravičenih sprememb veljavne ureditve – samo črka na papirju. »In če se bomo zanašali na uvoz medicinskih sester od drugod, moramo vedeti, da bomo v primeru, ko bo v Slovenijo prišla za 600 evrov delati stanovska kolegica iz Venezuele, prejkoslej vsi primorani delati za samo toliko denarja.«

Zbornica zdravstvene in babiške nege: standardi in normativi so pripravljeni

V vodstvu zbornice zdravstvene in babiške nege (celotni naziv: Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov) pa po drugi strani poudarjajo, da si zbornica prizadeva zagotavljati sodobno, kakovostno ter varno nego, obenem pa ščiti strokovne interese članstva. Tako pri zbornici, ki jo vodi diplomirana medicinska sestra Monika Ažman, poudarjajo nujnost sprejetja kadrovskih standardov in normativov, saj bodo tako vzpostavljeni »temelji za reševanje težav na tem področju zdravstvene dejavnosti. Pripravljeni standardi in normativi čakajo na sprejetje na ministrstvu za zdravje – in temeljijo na potrebah pacientov, ki so danes bistveno večje in drugačne kot pred tremi desetletji.« 

Po oceni vodstva zbornice bo šele po sprejetju standardov in normativov mogoče izračunati, koliko kadra zdravstvene in babiške nege v resnici potrebuje Slovenija tako v zdravstvu kot v socialnem varstvu. Posledično se bodo »pomembno izboljšali tudi delovni pogoji. Ko bo delo izvajalcev zdravstvene in babiške nege tudi med političnimi odločevalci cenjeno in ustrezno plačano, bo manj odhajanj kadra v tujino in iz poklica.«

»Zdravstvena nega zagotavlja varno zdravstveno varstvo v slovenskem prostoru – treba ji je dati ustrezno mesto v sistemu, pristojnosti  in ustrezno plačilo, kajti na altruistični pogon, žal, ne gre več,« je že pred skorajda poltretjim letom v sklopu posveta Kdo bo skrbel za paciente, ko medicinskih sester ne bo več? javno opozorila predsednica zbornice Monika Ažman.

Janez Poklukar: »Do 1. avgusta pričakujemo osnutke dokumentov o standardih in normativih«

Janez Poklukar, minister za zdravje, pa danes poudarja: »Nadaljujemo z delom, ki smo ga začrtali. Roki so se sicer iztekli 15. junija; do tega datuma smo končali z delom, ki se nanaša na standarde in normative farmacevtske stroke. Ostale delovne skupine pa smo ponovno pozvali, naj se odgovorno lotijo dela, da bomo do 1. avgusta lahko dobili osnutke dokumentov o standardih in normativih za posamezne stroke, ki so nujni za zagotovitev ustreznih pogojev za delo in posledično tudi za delovanje našega zdravstva – kajti po drugi strani je, glede na aktualno sliko kadrovske zasedbe v državi, istočasno nujen tudi akcijski načrt za zagotovitev tega.« 

Ob sprejemanju teh dokumentov je po oceni zdravstvenega ministra »treba imeti jasen načrt, kdaj in kako lahko dosežemo standarde in normative – tako po obsegu kadrovskih zmogljivosti kot po oceni, kaj to za posamezna področja pomeni z vidika infrastrukture in tudi po finančni plati.«

Čakajoč na avdienco pri resornem ministru ...

Klemen Šuligoj ob aktualnem dogajanju opozarja na problem, češ da se skupina predstavnikov zdravstvene nege, ki pripravlja predloge aktov, pravilnikov in drugih dokumentov, »zapira v zelo ozke kroge – ostali predlagane rešitve vidimo šele, ko so te tik pred sprejetjem. V resnici je zelo moteče, ker so nekatere sindikate in tudi naše združenje povsem izključili iz tega dogajanja. Tudi do ministra za zdravje nam nikakor ne uspe priti; vsaka pošta, ki smo jo naslovili na ministra – pa ne le v tem mandatu – nemudoma roma v depo ali v smeti. Zavedam se, da ima minister Janez Poklukar na mizi kopico zelo velikih in resnično pomembnih projektov – in da mu ni lahko, saj se iz dneva v dan odpirajo nove 'fronte' –, vendar sem upal, da bo imel več posluha tudi za nas, zlasti zdaj, ko se v javnosti vrstijo objave o pomanjkanju medicinskih sester«.

V omenjenem strokovnem združenju, ki ga sicer vodi Klemen Markeš, so že pred dobrim tednom javno opozorili, da je omenjeni problem v zdravstveni negi kulminiral, ko »se je s prisilnim sprejetjem strokovno neusklajenih kompetenc največji skupini medicinskih sester – tistih s srednješolsko izobrazbo – prepovedalo opravljati dela in naloge, za katere so se usposobile s formalnim izobraževanjem in strokovnim usposabljanjem. In prav to je številnim kolegicam povzročilo takšno krivico, da si delo raje iščejo v drugih poklicih, kjer je njihovo delo upoštevano in spoštovano, predvsem pa ne omalovaževano.«

»To je najponižnejši in zelo slabo plačan poklic v zdravstvu«

Kajti, kot je v nedavnem pogovoru za zdravstveni portal opozoril tudi Konrad Kuštrin, predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides: »Vedno, ko omenim medicinske sestre, me kritizirajo – toda sem zdravnik, ki podpiše vsako odpustnico in vsak mrliški list; delam skupaj z medicinskimi sestrami in prepričan sem, da je zdravstvena nega pomemben del zdravljenja. Zato je vedno znova treba opozoriti na veliko pomanjkanje medicinskih sester s srednješolsko izobrazbo; to je najbolj ponižan in zelo slabo plačan poklic v zdravstvu. Sprašujem se, kdo bo v prihodnje negoval paciente, kajti medicinske sestre – zlasti srednje, ki so jim celo odvzeli naziv – odhajajo v druge, bolje plačane poklice.«

Tegobe slovenskega zdravstva in s tem tudi ali predvsem zdravstvene nege so se pri nas v dolgih letih trdno ukoreninile v sistemu, ki bi že zdavnaj potreboval celovito reformo, a se je ta vedno znova ustavila na ravni papirologije in neobvezujočih razprav, po katerih je obtičala v dobro zaklenjenih predalih. Medicinske sestre pa vse bolj (p)ostajajo pregorele, izčrpane, naveličane donkihotskega boja z mlini na veter, sistemskimi in strokovnimi.

Zato je povsem upravičeno, da se na te probleme, ki se na koncu vedno lomijo na hrbtih pacientov, opozori tudi danes, ko obeležujemo 30-letnico samostojnosti naše države. V zadnjem času poslušamo zagotovila, da bo za korenite in resnično nujne spremembe v zdravstvu zdaj vendarle pospešeno poskrbljeno, med drugim na osnovi predlaganega zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje pogojev za delovanje našega zdravstva – če bo dokument, seveda, sprejet. Predvsem pa bi si človek v tej kadrovsko-organizacijsko-logistični-zdravstvenosistemski kolobociji želel, da bi probleme, ki se tičejo nas vseh, predvsem pa bolnikov, pristojni reševali v sodelovanju, konsenzualno in celovito. Vendar o tem danes, vsaj praviloma, ni sledi.

Portreti: Diana Zajec; simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.