Poglejmo povedni primer, ki najbolj jasno pokaže, zakaj se srednje medicinske sestre tako odločno borijo za svoje pravice: v domu za ostarele diplomirana medicinska sestra dela le v eni izmeni, do 14. ure. V dopoldanskem času njena kolegica, ki ima srednješolsko izobrazbo, nobenemu izmed varovancev ne sme dati injekcije, infuzije ali mu previti rane. Popoldne je drugače – takrat srednja medicinska sestra ne le da sme, ampak tudi mora početi vse to, kar danes uradno ne spada več v sklop njenih pooblastil – saj je popoldne edina v domu, ki to zna narediti, nič slabše od diplomirane kolegice, ki je takrat že doma. Vendar ji tega dela ne plačajo, zato se v združenju, ki ga vodi Klemen Markeš, že dobro desetletje borijo za odpravo te krivice. So spremembe zdaj vendarle na obzorju? 

»Danes se dogaja točno to, kar smo predvidevali in napovedovali pred desetimi leti. Problemov ni prav nič manj kot takrat, ampak jih je, nasprotno, vsako leto več. Drugače tudi ne more biti, kajti stvari na področju zdravstvene nege v Sloveniji niso urejene. Pri vključevanju v EU in pri upoštevanju evropskih direktiv nismo upoštevali tega, kar se je pri nas v resnici dogajalo na deloviščih. Srednje medicinske sestre so usposobljene za marsikaj, kar jim po zdaj veljavnih kompetencah ni več dovoljeno delati, saj naj njihovo delo ne bi bilo dovolj kakovostno in varno, kar, seveda, ne drži. Po drugi strani pa tega njihovega dela, ki so ga opravljale včasih – in ga opravljajo še danes! –, nihče ne upošteva, zato tudi plačila zanj ne dobijo,« opozarja Klemen Markeš v pogovoru za Zdravstveniportal.si.

S Klemenom Markešem sva se prvič srečala pred desetimi leti, ko so mi člani združenja izrazili zaupanje in me med vikendom povabili na daljši pogovor, med katerim so se, rešeni delovnih obvez, odločili odkrito spregovoriti o številnih anomalijah in nedopustnih dogajanjih, do katerih je takrat prihajalo v vsakodnevni praksi in v vse prej kot sprejemljivem odnosu med srednjimi in diplomiranimi medicinskimi sestrami. 

Danes je nekoliko bolje, zagotovo pa še vedno ne dobro.

»V sistemu vlada vedno večja anarhija«

»Na pomanjkanje medicinskih sester, ki smo mu danes priča, smo opozarjali že davno, vendar nam očitno nihče ni verjel oziroma nas sprejel kot verodostojnega sogovornika. In tako je, na žalost, še danes. V sistemu pa, vsaj z vidika naše stroke, vlada vedno večja anarhija. In temu se ne moremo čuditi, kajti nihče ni naredil nič, da bi to preprečil. Medicinskih sester najbolj primanjkuje na najzahtevnejših deloviščih, kar je povsem razumljivo, kajti vsak, če je le mogoče, zapusti to delo, ki je izjemno zahtevno, naporno, odgovorno – in povsem neustrezno ovrednoteno,« meni Markeš.

Sogovornik deloma pritrjuje ministru za zdravje Samu Fakinu, češ da so kadrovske okrepitve v zdravstveni negi, do katerih je prišlo v minulih letih, vse prej kot zanemarljive. Ob tem pa dodaja: »Sicer je res, da je danes v zdravstvu zaposlenih več medicinskih sester – toda v zdravstveni negi jih dela manj. Kako je to mogoče? Preprosto, po zaslugi dodajanja novih delovnih mest, na katerih delajo diplomirane medicinske sestre, najsi bo to koordinatorica dopusta, izobraževanja, obvladovanja okužb in podobno. To so lažja delovna mesta, na katerih pa je diplomirana medicinska sestra nagrajena bolje, kot če bi delala v intenzivni negi. Zato se v resnici ne moremo čuditi, če v 'proizvodnji' kljub dodatnim zaposlitvam primanjkuje kadra.«

Zakaj mednarodne študije niso uporabne v slovenski praksi?

Glede podatkov, češ da bi na bolnišničnih oddelkih za kakovostno in varno delovanje potrebovali dodatnih 1374 diplomiranih medicinskih sester, pa Markeš opozarja, da ugotovitev tujih analiz ni mogoče prenesti v slovensko prakso, »saj drugje nimajo medicinskih sester s peto stopnjo izobrazbe. Medtem ko v našem združenju ves čas zatrjujemo, da je medicinska sestra s peto stopnjo izobrazbe bolj usposobljena in ima dodatne kompetence, ki ji jih ne bi smeli oporekati, se po drugi strani zdi, da jim z omenjenimi analizami želijo te kompetence povsem izničiti.«

Raziskave, ki se zdaj v slovenski javnosti pojavljajo precej pogosto – češ da pri medicinski sestri, ki je manj izobražena, pogosteje pride do incidentov –, so narejene na evropski ravni – in zato, tako Markeš, preprosto ne morejo biti primerljive z našo državo. Zakaj? 

»Na peti stopnji je medicinska sestra izobražena bistveno bolje kot negovalec (četrta stopnja). V sklopu srednje zdravstvene šole medicinska sestra pridobi veliko kompetenc, navsezadnje ima na koncu tudi strokovni izpit, na katerem mora pokazati svojo usposobljenost, nakar dobi spričevalo za samostojno opravljanje dela. Seveda lahko rečem, da tudi v naši ustanovi primanjkuje diplomiranih medicinskih sester. Trenutno jih imamo 20. Toda da bi jih potrebovali še 40, kot pravi izračun, narejen na podlagi 'izposojenih' študij? Ta trditev preprosto ne pije vode. Desetodstotna kadrovska okrepitev bi bila smiselna, 200-odstotna nikakor – in verjetno je situacija podobna tudi v drugih zdravstvenih ustanovah,« poudarja Klemen Markeš.

Večna dilema in dolgoletna krivica: prenos oziroma odvzem kompetenc

In seveda je, še vedno, odprto tudi vprašanje kompetenc, ki naj bi epilog dobilo v začetku marca. »Vprašanje kompetenc v zdravstveni negi ni bilo rešeno še nikoli doslej. Vedno jih je sprejemal le del stroke, medtem ko jih ministrstvo za zdravje doslej ni še nikoli potrdilo. Za kompetence, ki naj bi prinesle rešitve na tem področju in ki naj bi bile v kratkem sprejete, pa se v resnici bojim, da jih minister za zdravje ne bo sprejel, ampak da bodo na resornem ministrstvu napisali nove,« meni sogovornik. 

Klemen Markeš si želi, da bi bile kompetence sprejete čim prej, »da bi vsaj pri polovici srednjih medicinskih sester, ki doživljajo šikaniranja in opravljajo delo, za katerega niso plačane, odpravili krivico in ta dolgoletni problem rešili – tudi tako, da bi dobile ustreznejše plačilo za delo, ki ga opravljajo.«

Kakšna so torej prvomarčevska pričakovanja? 

»Bodimo optimisti! Upam in želim si, da bi bile kompetence po leto dni trajajočem mirovanju sprejete in da bi ta strokovna vprašanja vendarle začeli urejati sistemsko. Nekateri na te rešitve čakamo že 35 let, torej toliko, kot imam delovne dobe. Če na trenutne razmere gledam pesimistično, se bojim, da se bom prej upokojil, kot pa da bi dočakal rešitve; upam, da ne bo tako in da bom vsaj zadnji dve leti dobil to, kar mi oziroma nam pripada. Pravilno pa bi bilo, da bi nam dovolili opravljati delo, za katero smo usposobljeni in ki ga tudi opravljamo, čeprav nam sistem tega za zdaj ne priznava.«

Diplomirana medicinska sestra, ki pogosto pred študijem nima znanja iz zdravstvene nege, ampak ima drugačno srednješolsko izobrazbo, po Markeševih navedbah »potrebuje leto dni trajajoče izobraževanje, da osvoji delo v klinični praksi – in takrat je vsaka srednja medicinska sestra z 2-letnimi izkušnjami zanjo profesorica. Vendar se tega ne sme povedati javno, kljub védenju, da večina diplomiranih medicinskih sester po končanem študiju ne bo pristala na delo v 'proizvodnji'.«

Kakšno je pravzaprav zdajšnje nesorazmerje med plačilom srednje in diplomirane medicinske sestre?

Med 5. in 7. stopnjo izobrazbe je deset plačilnih razredov, kar pomeni 40 odstotkov razlike v plačilu. Na istem delovišču. »V večini primerov pa se, po moji oceni, delo razlikuje za največ deset do 15 odstotkov,« poudarja Klemen Markeš.

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.