»Ugotavljamo, da so praktično vse bolnišnice življenjsko odvisne tako od pogodbenih specialistov iz drugih zdravstvenih zavodov kot od svojih zaposlenih, ki z delom prek 40-urnega delovnega tedna omogočajo, da se bolnišnice vsaj približajo izvajanju nujne medicinske pomoči in izpolnjevanju pogodbenih letnih obveznosti do zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Zdravniki v veliki večini ne delajo pri drugem delodajalcu izven javnega zdravstva, ampak z nadurnim delom zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo v lastni bolnišnici,« pojasnjuje zdravnik Boštjan Kersnič, predsednik odbora za bolnišnično in specialistično zdravstvo, sicer tudi podpredsednik zdravniške zbornice in vršilec dolžnosti strokovnega direktorja v splošni bolnišnici v Novem mestu, kjer kot zdravnik dela v sklopu nefrološke ambulante.

Kot so sporočili z zdravniške zbornice, so strokovni direktorji bolnišnic skupaj s člani omenjenega zborničnega odbora in glavnega odbora zdravniškega društva proučili projekcije za delo v bolnišnic v času, ko bo prišlo do uveljavitve umika soglasij zdravnikov za delo, ki presega zakonsko določene omejitve. Projekcije, ki so bile pripravljene po naročilu resornega ministrstva, kažejo vse prej kot spodbudno sliko.

Ogroženo bo zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva

»Zaradi napovedanih umikov soglasij za nadurno dela zdravnikov je ogroženo neprekinjeno zdravstveno varstvo, saj bo v regijskih bolnišnicah ob doslednem upoštevanju zakonskih omejitev najkasneje šesti dan po uveljavitvi umika soglasij zmanjkalo zdravniškega osebja. In to se bo vsak nadaljnji dan samo še stopnjevalo,« je nedvoumen Boštjan Kersnič. 

Nabor nenujnih oziroma tako imenovanih elektivnih storitev se bo posledično najprej  zmanjšal, potem pa postopno ugašal, kajti zdravnike, ki naj bi opravljali to dejavnost, bodo preusmerjali v ekipe, ki bodo skrbele za neprekinjeno zdravstveno varstvo. 

Bo res sledilo zapiranje bolnišničnih oddelkov?

Posledično lahko pride do preusmerjanja pacientov tako v urgentne službe kot v obe terciarni bolnišnici, torej v univerzitetna klinična centra v Ljubljani in v Mariboru, ki, kot ocenjujejo omenjeni predstavniki medicinske stroke, nista v tolikšni meri odvisna od zunanjih zdravnikov. 

Se pa, kot opozarja Kersnič, pričakuje »domino efekt zmanjševanja storitev po bolnišnicah. Kakovost storitev bo padla, zaradi pomanjkanja osebja pa se bodo ob doslednem upoštevanju omejitev delovne zakonodaje zapirali celo pediatrični oddelki in posamezne porodnišnice.«

Formula, ki se brez nadurnega dela preprosto ne izide?

Boštjan Kersnič ob tem izpostavlja verjetnost, da številni zdravniki tudi po zaključku stavke, ki je zaradi neagilnosti ministrstva za zdravje oziroma vlade spodbudila množično preklicevanje soglasij za nadurno delo, preprosto ne bodo hoteli ponovno dati soglasja k delu, ki bi na tedenski ravni presegalo 40 plus osem ur na teden, niti ne bodo pristajali na neprekinjeno 16-urno delo, kajti »večina zdravnikov dežurstev ne razume kot možnost za dodatni, nekonkurenčni prihodek, ampak kot neljubo obremenitev.« 

Če bi se zgodilo, da bodo zdravniki vztrajali pri udejanjanju evropske direktive o delovnem tednu, ki velja od 2020 dalje, bo to »paraliziralo javno zdravstvo, ki zdaj preživi le po zaslugi nadurnega dela zdravnic in zdravnikov v javnem zdravstvu«.

Iskanje formule za končanje stavke

Ker so danes zbrani predstavniki slovenske medicine in strokovnega menedžmenta ocenili, da naročenega načrta za delo v napovedanih spremenjenih pogojih dela preprosto ni mogoče pripraviti, so, kot še dodaja Kersnič, resorno ministrstvo prosili za navodila, kako nadomestiti izpadle programe. Sami te formule niso našli oziroma ne vidijo drugačne rešitve, kot da »se vloži vse napore v končanje stavke«, kar vključuje tudi odgovornejše iskanje dogovora s sindikatom.

To dogovarjanje je namreč postalo neverjetno mlačno – kljub temu, da stavka že zdaj povzroča zelo konkretne kratke stike pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe, ki je, kot vemo, na prenekaterem področju neoptimalna že brez stavke. 

Današnjega zbora zdravnikov in sindikalnega srečanja z župani koroške regije v bolnišnici v Slovenj Gradcu, v kateri so se stavki pridružili vsi zdravniki, se predstavniki ministrstva za zdravje niso udeležili. Omenjena bolnišnica je danes, ko so bili na mizi razgrnjeni podatki o skorajšnjem kolapsu javnega zdravstva v tej regiji, izgubila direktorja, saj se je ta odločil za odstop.

Slika je podobna tudi drugod po Sloveniji. In bolniki so posledično v stiski, v katero jih ne bi smel nihče pehati. Za neodgovornost odgovornih pa se zdi, da še nikoli ni bila tako očitna, kot je danes. 

Portret Boštjana Kersniča: Diana Zajec; simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.