Tudi če ne bi bilo stavke in bi zdravniki zgolj preklicali soglasja za nadurno delo, bi se dostopnost do zdravstvenih storitev neizmerno poslabšala – in to ob tem, da že dolgo vemo, da zagotavljanje celovitih, pravočasnih, kakovostnih in varnih storitev pri nas že dolgo ni in tudi ne ne more biti več optimalno. Formula, ki naj bi izhajala ne le iz zakonodajnih, ampak tudi iz ustavno določenih okvirov, je tovrstne pravice pacientov v javnem zdravstvu že davno pustila na cedilu – vsaj v fazi, ko oboleli zaradi še nepojasnjenega bolezenskega stanja potrebuje preiskave in diagnostiko, ki je osnova za postavitev diagnoze in začetek zdravljenja.
Zanimalo nas je, kako na situacijo, ki se v zdravstvu vse bolj zaostruje, gleda zdravnik z dolgoletno klinično prakso, ki se ne pritožuje zaradi plačila, ampak zaradi slabšajočih se pogojev, v katerih bi želel pacientom zagotavljati neokrnjeno oskrbo na kakovostni ravni, vendar je to vse teže izvedljivo. Zakaj? Zato, ker so po njegovem vsakodnevnem in dolgoletnem izkustvu okviri, ki omogočajo delovanje javnega zdravstva – v konkretnem primeru družinske medicine – iz leta v leto slabši. Zdaj so, kot poudarja Dušan Baraga, že v tako slabem stanju, da jih je skorajda nemogoče popraviti.
Dušan Baraga, družinski zdravnik in pediater:
»Danes se od zdravnika zahteva, da dela nekaj, za kar zagotovo ni tako dolgo študiral in se specializiral«
»Lahko rečem le, da sem globoko razočaran. Reševanje javnega zdravstva je nujno, biti pa mora tudi skrbno domišljeno, saj smo se v preteklosti lahko prepričali, kaj povzročijo ozko usmerjene finančne injekcije. Razmere se slabšajo na vseh ravneh, začenši z družinsko medicino. In ob tem se zdi neverjetno, da v javnosti in na družbenih omrežjih opažamo predvsem izpostavljanje patoloških primerov – pa tudi pokvarjenost v komentarjih, ki ji ni para. Če so izpostavljeni primeri resnični, naj se ustrezno ukrepa in ne posplošuje, kajti to ni pravi obraz slovenskega zdravništva – vlada pa naj se končno zgane in pomaga ohraniti javno zdravstvo,« je neposreden Dušan Baraga.
Kot pravi, nikakor ne more razumeti, »kako so zadeve v našem zdravstvu lahko prišle tako daleč, da mora zdravnik pri izpolnjevanju papirologije, ki vzame več energije kot karkoli drugega, zadostiti pogojem zavarovalnice. Ta od zdravnika zahteva, da je delno detektiv, delno pa administrator in računalniški mojster – da torej dela natančno tisto, za kar zagotovo ni tako dolgo študiral in se specializiral. Točno tak primer so bolniški listi; namesto da bi bolniku omogočili čim hitrejšo diagnostiko, zdravljenje in rehabilitacijo, se zaradi papirologije podvajajo pregledi, bolniški staleži pa podaljšujejo. In namesto da bi zapletena bolezenska stanja sanirali v, denimo, šestih mesecih, se obravnava, skupaj z vsemi postopki, lahko zavleče tudi za leto, dve ali več. To dogajanje je odraz neustrezne skrbi za javno zdravstvo, izčrpavanja tega sistema in v njem zaposlenih – s tem pa tudi ali predvsem bolnikov. Namen stavke zdravnikov je, da bi to spremenili. Res je, da gre tudi za vprašanje plač, vendar vsi delamo za plačilo – v tem smislu obstajajo primeri dobrih ureditev v Evropi in lahko se zgledujemo po njih ter tako preprečimo nadaljnji odliv strokovnega kadra iz javnega zdravstva.«
Razmere se slabšajo na vseh ravneh, začenši z družinsko medicino. In ob tem se zdi neverjetno, da v javnosti in na družbenih omrežjih opažamo predvsem izpostavljanje patoloških primerov – pa tudi pokvarjenost v komentarjih, ki ji ni para. Če so izpostavljeni primeri resnični, naj se ustrezno ukrepa in ne posplošuje, kajti to ni pravi obraz slovenskega zdravništva – vlada pa naj se končno zgane in pomaga ohraniti javno zdravstvo.
Salto mortale, ki bo ranil vse
Stavka zdravnikov in zobozdravnikov, ki traja že tretji teden, je salto mortale, ki bo ranil vse; ne le bolnike, ne le zdravnike, ampak celotni ustroj slovenskega zdravstva, ki si bo, ko bo stavka končana, težko opomoglo. Vemo, da so bile čakalne vrste v prenekateri veji medicine absolutno predolge že davno pred začetkom stavke. Vemo, da so bili nekateri bolniki primorani čakati tako dolgo, da se je v tem času osnovni težavi pridružilo še niz drugih; pri nekaterih je težka bolezen v tem času nepopravljivo napredovala.
Marsikje se preiskave, posveti z zdravniki pred posegi pa tudi posegi, čeprav nenujni, odvijajo nemoteno – kljub stavki. Tam, kjer se stavkajoči zdravniki dosledno držijo stavkovnih pravil, pa so težave bistveno večje že zdaj, kar se bo s preklici soglasij za nadurno delo le še stopnjevalo.
Na Onkološkem inštitutu (OI) Ljubljana danes še niso imeli točnih podatkov, koliko zdravnikov, ki delajo pri njih, je (če sploh) preklicalo soglasje za nadurno delo. Pacientom pa so sporočili, da bodo delo reorganizirali tako, da bo bolnikom, ki ne morejo čakati na nadaljnjo obravnavo, ta zagotovljena. Pri tem izpostavljajo tudi zagotovilo sindikata (zobo)zdravnikov Fides, po katerem bodo kljub zaostritvi stavke zagotovljene vse storitve, povezane z diagnostiko in zdravljenjem raka.
Seveda je tudi veliko drugih obolenj, pri katerih sta pravočasnost obravnave in zdravljenja vitalnega pomena.
Stavka zdravnikov in zobozdravnikov, ki traja že tretji teden, je salto mortale, ki bo ranil vse; ne le bolnike, ne le zdravnike, ampak celotni ustroj slovenskega zdravstva, ki si bo, ko bo stavka končana, težko opomoglo.
Stavkovno tlakovanje poti k stabilnejšemu in kakovostnejšemu javnemu zdravstvu?
Glavni stavkovni odbora Fidesa je odločitev o zaostritvi stavke sprejel soglasno, kajti po oceni predstavnikov stavkajočih zdravnikov je »ta korak nujen, kajti vlada se ne želi resno soočiti s prepotrebnimi spremembami v zdravstvu. Želimo rešitve, ki bodo jasno opredelile specifiko zdravstva. Želimo na državni ravni sprejete standarde in normative. Ti bodo podstat za variabilno nagrajevanje in konkurenčno zaposlitev, ki bo omogočala ohranitev in privabljanje vsega kadra, ki dela v sklopu javnega zdravstvenega sistema. Sprevrženo je zatrjevanje, da so stavkovne zahteve omejene zgolj na odpravo nesorazmerij in takojšnje povišanje plač.«
Kaj bo zdravniški umik soglasij za nadurno delo pomenil v klinični praksi? Vodstva bolnišnic bodo morala načrtovano delo na novo organizirati tako, da zdravniki do nadaljnjega ne bodo delali več kot 48 ur na teden in največ 16 ur neprekinjeno – tako določajo standardi evropske direktive.
Sindikat Fides trdi, da se vlada še vedno ne želi resno soočiti z nujnostjo sprememb v zdravstvu, zatrjevanja, da so stavkovne zahteve omejene zgolj na odpravo nesorazmerij in takojšnje povišanje plač, pa označuje kot sprevrženo početje.
Umiki soglasij za nadurno delo se vrstijo, pogajanja se nadaljujejo
Medtem se je v Zdravstvenem domu Ljubljana le 13 od 423 zdravnikov odločilo za umik soglasja za nadurno delo, je v drugih zdravstvenih ustanovah slika precej raznolika: ponekod se za tak način stopnjevanja stavke ni odločil nihče od zdravnikov, v eni od bolnišnic je soglasje umaknila več kot polovica vseh zdravnikov, ponekod zbiranje preklicanih soglasij še ni končano. Logično je, da bodo temu dogajanju sledili tudi umiki soglasij, ki jih imajo nekateri zdravniki za delo po podjemni pogodbi pri drugih izvajalcih. In počasi se bodo, kaskadno in le stežka popravljivo, sistemu, ki ga že zdaj zaznamuje vse preveč kratkih stikov, porušili že tako ali tako razmajani okviri.
Jasno je, da zdravstvo na tak način ne bo moglo delovati, ne dolgo. Za paciente že zdaj ni optimalno poskrbljeno, razmere pa se bodo, če bo šlo tako naprej, le še poslabševale. In kdo bo prevzel odgovornost? Pogajalci vlade in Fidesa tudi danes niso dosegli vsebinskega napredka pri vzpostavljanju dialoga, ponovno se bodo srečali že jutri, medtem ko se resorna ministrica Valentina Prevolnik Rupel namerava sestati z vodstvi zdravstvenih ustanov – da izve, kako se v času stavke odvija delo na primarni ravni, kjer zaposleni izrazito pogrešajo aktivnejšo vlogo vlade v skrbi za ohranitev javnega zdravstva.
Počasi se bodo, kaskadno in le stežka popravljivo, sistemu, ki ga že zdaj zaznamuje vse preveč kratkih stikov, porušili že tako ali tako razmajani okviri. Za paciente že zdaj ni optimalno poskrbljeno, razmere pa se bodo, če bo šlo tako naprej, le še poslabševale. In kdo bo prevzel odgovornost?
Portret Dušana Barage: Diana Zajec; simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
