Valentina Prevolnik Rupel, ki trenutno na ministrstvu za zdravje opravlja vlogo državne sekretarke, je pa tudi članica strateškega sveta za zdravstvo, je pred tednom dni na jesenski konferenci v zdravstvu na Bledu podrobneje spregovorila o številnih spremembah, pa naj bo to na področju zdravstvenega zavarovanja ali družinske medicine, v katero je usmerjen osnovni fokus dvoinpolletnega mandata, v katerem ne bo časa za »uvajanje«. Kar se tiče zdravstvenega zavarovanja, se najbolj verjetno zdi prelitje obveznega prispevka v prispevno stopnjo, ki se bo prejkoslej zvišala, sicer pa naj bi s sosledjem ukrepov prednostno ublažili nevzdržne pritiske, ki že predolgo narekujejo način in ritem dela v družinski medicini.
Valentina Prevolnik Rupel v sklopu načrtovanih sprememb, usmerjenih v kakovost, varnost in boljšo dostopnost, izpostavlja že uvedene in še predvidene spremembe na področju družinske medicine, kjer specialistov primanjkuje. »Teh specialistov ni in tako stanje traja že kar nekaj časa, kar pomeni, da jih ne moremo dobiti takoj – manjka pa jih nekje od 100 do 200. Zato želimo prebivalcem dostopnost do družinskega zdravnika zagotoviti oziroma jo izboljšati s pomočjo drugih ukrepov.«
In kateri so oziroma bodo ti ukrepi?
Valentina Prevolnik Rupel, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, članica strateškega sveta za zdravstvo in kandidatka za ministrico za zdravje
»Poskrbeli bomo za okrepitev tima družinske medicine«
Valentina Prevolnik Rupel izpostavlja okrepitev tima družinske medicine z vključitvijo diplomiranih medicinskih sester, ki so doslej delale skoraj izključno v sklopu referenčnih ambulant. »Tako bomo zagotovili celovitejšo obravnavo pacientov, vendar bo najprej moralo priti do drugačne delitve kompetenc in odgovornosti. Stroka bo morala opredeliti, katere naloge lahko izvaja diplomirana medicinska sestra, katere lahko prevzame od zdravnika – pa tudi to, katere dodatne storitve morda lahko opravi tim družinske medicine. Seveda bo to morala opredeliti stroka, kajti jaz kot ekonomistka tega ne vem. Vsekakor pa mislim, da je na primarni ravni v timu družinske medicine nujna celovitejša obravnava pacienta.«
S spremembo pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja se je že začela tudi administrativna razbremenitev ambulant družinske medicine – in se bo še nadaljevala, na primer z digitalizacijo delovnega naloga za napotitev na fizioterapijo.
Na področju družinske medicine bo stroka morala opredeliti, katere naloge lahko izvaja diplomirana medicinska sestra, katere lahko prevzame od zdravnika – pa tudi to, katere dodatne storitve morda lahko opravi tim družinske medicine.
Ob tem pa skorajšnja ministrica za zdravje poudarja: »Vemo, da ZZZS nekatere obračunske modele stalno prenavlja – nekateri pa so zastareli ter (predvsem na račun glavarinskih količnikov) vnašajo nepravičnost in neenakost med izvajalci. Zato smo v usmeritvah opredelili, da je take obračunske modele treba prenoviti, kajti neoptimalni načini plačevanja, ki vnašajo nepravičnost in neenakost med izvajalce, niso dobra spodbuda za motiviranost in zavzetost kadra. Prav tako pa tudi niso dobra spodbuda za optimalno zdravstveno obravnavo.« ZZZS-ju se rok za prenovo modelov plačevanja ambulantne dejavnosti izteče že 15. oktobra, nakar bo novosti treba udejanjiti do konca leta 2024.
Kar se tiče družinske medicine, pa je v pripravi tudi nov izračun glavarinskih količnikov, za zagotovitev enakomernejše in pravičnejše obremenitve družinskih zdravnikov glede na zahtevnost pacientov; ta bo poleg starosti vseboval še druge spremenljivke, med drugim spol, pri čemer Valentina Prevolnik Rupel dodaja: »Zagotovo bomo razmislili tudi o tem, ali so starostne skupine, po katerih so zdaj opredeljeni glavarinski količniki, prave.«
Neoptimalni načini plačevanja, ki vnašajo nepravičnost in neenakost med izvajalce, niso dobra spodbuda za motiviranost in zavzetost kadra. Prav tako pa tudi niso dobra spodbuda za optimalno zdravstveno obravnavo.
Rok, ki ga ima ZZZS za prenovo modelov plačevanja ambulantne dejavnosti, se izteče že 15. oktobra.
Sladjana Jelisavčić, direktorica področja zdravstvene analitike in ekonomike pri ZZZS
»Poiskati moramo take rešitve, da bodo pacienti, ki najbolj nujno potrebujejo zdravljenje, čim prej prišli do zdravstvene storitve«
Prvi korak, ki bi ji ga svetovala, je, da si sestavi kompetentno, sposobno ekipo – ne samo politično, ampak tudi profesionalno ekipo sodelavcev, ki bodo lahko strokovno pokrivali področja, za katera je pristojno ministrstvo za zdravje – tudi po zaključku njenega mandata.
Bistvenega pomena je tudi reševanje kadrovske problematike v zdravstveni dejavnosti, kjer kot prvo prioriteto vidim primarno raven zdravstvene dejavnosti.
Ministrici bi svetovala, naj sestavi kompetentno, sposobno in tudi profesionalno, ne samo politično ekipo sodelavcev, ki bodo lahko strokovno pokrivali področja, za katera je pristojno ministrstvo za zdravje – tudi po zaključku njenega mandata.
Rezerve vidimo na področju kakovosti in zmanjševanja potencialno nepotrebnih ali neutemeljenih storitev. Tu vidimo izziv, kajti rezerve se morda skrivajo v količini storitev pa tudi v boljši organizaciji dela.
Glavna vloga zavoda kot plačnika je, da delu sledi s financiranjem opravljenih programov, vendar se danes kaže, da z obstoječimi zmogljivostmi ni več mogoče pokriti celotnega povpraševanja. Zato se mi zdi bistveno, da najdemo take rešitve, da pacienti, ki najbolj nujno potrebujejo zdravljenje, pridejo čim pravočasneje do zdravstvene storitve. Eden od načinov, da to dosežemo, je, da zmanjšamo oziroma ukinemo tiste storitve, ki se kasneje izkažejo kot nepotrebne – da bodo pacienti, ki storitev res potrebujejo, lahko prišli čim prej na vrsto. Na teh dveh segmentih iščemo možnosti za povezovanje z izvajalci.
Velika pričakovanja pa se nanašajo tudi na ustanovitev agencije za kakovost zdravstva, prek katere naj bi s pomočjo kazalnikov kakovosti iskali te rezerve.
Rezerve vidimo na področju kakovosti in zmanjševanja potencialno nepotrebnih ali neutemeljenih storitev.
Drži. In prav zato vidimo možnost v krepitvi osnovnega zdravstva – da bi se zdravniki na primarni ravni lahko bolj posvetili pacientu in potem morda pisali manj napotnic za sekundarno raven. V tem primeru bi bilo verjetno tudi manj tako imenovanih nepotrebnih napotitev, kajti zdravniki bi za obravnavo pacientov imeli več časa; posledično bi več storitev lahko opravili že na tej ravni zdravstvenega varstva.
Ne bomo pa se mogli izogniti povečanju števila zaposlenih v zdravstvu. Dejstvo je, da se prebivalstvo v Sloveniji stara, da razvoj medicine, znanosti, farmacije prinaša nove pristope in nove načine zdravljenja, ki omogočajo celovitejšo, kakovostnejšo obravnavo pacientov. In to je, razumljivo, povezano tudi z večjim številom obravnav oziroma obiskov pacientov pri zdravnikih.
Treba bo iskati ravnotežje med enim in drugim. Toda povečanje kadra v zdravstvu je po moji oceni neizogibno, nujno. In to se ne kaže le v Sloveniji, ampak tudi v drugih evropskih državah.
Dejstvo je, da se prebivalstvo v Sloveniji stara, da razvoj medicine, znanosti, farmacije prinaša nove pristope in nove načine zdravljenja, ki omogočajo celovitejšo, kakovostnejšo obravnavo pacientov. In to je, razumljivo, povezano tudi z večjim številom obravnav oziroma obiskov pacientov pri zdravnikih.
Tudi to drži – in pri tem ne gre za projekt, ki naj bi ga uresničili v letu ali dveh. To so dolgoročni projekti, ki morajo biti pravilno zastavljeni – rezultati pa bodo verjetno vidni šele čez osem, devet ali deset let.
Ne gre za projekt, ki naj bi ga uresničili v letu ali dveh – rezultati bodo verjetno vidni šele čez osem, devet ali deset let.
Prenova košarice zdravstvenih pravic
Stanje v zdravstveni blagajni ni rožnato, kar pravzaprav ni podatek, ki bi presenetil. Toda na četrtkovi seji skupščine zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) so bile predstavljene projekcije, ki – skupaj z vse prej kot optimalnimi razmerami v zdravstvu – vzbujajo skrb. Zakaj?
Zato, ker naj bi zgolj preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek, ki ga bodo zavarovanci od prihodnjega leta dalje plačevali zavodu za zdravstveno zavarovanje, v letu 2024 pripomoglo k nastanku primanjkljaja v višini 140 milijonov evrov. To bo za zavarovance z načetim zdravjem, ujete v nedopustno dolgih čakalnih vrstah, hud udarec. Aktualni izračuni kažejo, da naj bi bila trenutna višina premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje podcenjena, kar pomeni, da bo zvišanje prispevka – v kakršnikoli obliki že se bo to zgodilo – najverjetneje neizogibno.
Preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek, ki ga bodo zavarovanci od prihodnjega leta dalje plačevali zavodu za zdravstveno zavarovanje, naj bi v letu 2024 pripomoglo k nastanku primanjkljaja v višini 140 milijonov evrov. Aktualni izračuni kažejo, da naj bi bila trenutna višina premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje podcenjena, kar pomeni, da bo zvišanje prispevka – v kakršnikoli obliki že se bo to zgodilo – najverjetneje neizogibno.
Primer nenujnih reševalnih prevozov
Kandidatka za ministrico za zdravje Valentina Prevolnik Rupel pravi, da ji je kot ekonomistki, ki vse razsežnosti zdravstvenega zavarovanja od blizu spremlja že 25 let, od vseh področij v zdravstvu najbolj blizu prav to. A turbulence, ki se obetajo na tej ravni, bodo, sodeč tudi po zadnji skupščini zavoda za zdravstveno zavarovanje, odmevale.
Valentina Prevolnik Rupel v tem kontekstu pojasnjuje, zakaj bo po njenem prepričanju treba prenoviti košarico pravic, s čimer – na podlagi konkretnega primera nenujnih reševalnih prevozov – odgovarja tudi na vprašanja, ali gre za krčenje košarice ali ne.
»Dopolnilno zdravstveno zavarovanje (DZZ), ki je bilo uvedeno za zavarovanje doplačil in je krilo doplačila pri veliko zdravstvenih storitvah, se z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ukinja. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je pri pomembnejših zdravstvenih storitvah krilo manjši del, od pet do deset odstotkov, medtem ko je pri tistih storitvah, za katere smo se skupaj odločili, da so manj pomembne, krilo pretežni del, tudi v višini 90 odstotkov,« pojasnjuje kandidatka za resorno ministrico in dodaja: "Tak primer so bili nenujni reševalni prevozi.«
»Če pogledamo plan za nenujne reševalne prevoze, vidimo, da je realizacija od marca 2022 za vsaj trikrat presegala plan. Kako naj si to razlagamo? Te prevoze do plana krije obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) v 10-odstotnem deležu, DZZ pa v 90-odstotnem. Nad planom pa 10-odstotnega deleža iz OZZ ni več, ampak zgolj dopolnilno zdravstveno zavarovanje pokrije svoj delež. Izvajalcev nenujnih reševalnih prevozov torej ni kaj dosti motilo, če 10-odstotnega deleža niso imeli plačanega; če bi jih motilo, plana ne bi presegali tako zelo, kot so ga. To pomeni, da je plačilo zadoščalo.«
In v tem smislu Valentina Prevolnik Rupel poziva k podobnemu razmisleku pri drugih zdravstvenih storitvah, kjer pa je bil delež iz DZZ krit 10-odstotno. »Tam se izvajalcem verjetno ni splačalo presegati plana, saj bi sicer izgubili 90 odstotkov iz OZZ – zato so se plana bolj ali manj držali.«
Če pogledamo plan za nenujne reševalne prevoze, vidimo, da je realizacija od marca 2022 za vsaj trikrat presegala plan. Kako naj si to razlagamo? Te prevoze do plana krije obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) v 10-odstotnem deležu, DZZ pa v 90-odstotnem; nad planom 10-odstotnega deleža iz OZZ ni več, ampak zgolj dopolnilno zdravstveno zavarovanje pokrije svoj delež. To pomeni, da izvajalcev nenujnih reševalnih prevozov ni kaj dosti motilo, če 10-odstotnega deleža niso imeli plačanega; če bi jih motilo, plana ne bi presegali tako zelo, kot so ga.
Portret Sladjane Jelisavčić in video pogovor: Diana Zajec; video posnetek predavanja o aktivnostih ministrstva za zdravje na poti urejanja zdravstva in portret Valentine Prevolnik Rupel: Diana Zajec; simbolična fotografija: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani
