Na nedavnem jesenskem posvetu v zdravstvu, kjer je beseda tekla tudi o vlogi družinske medicine v sistemu, je bila Metka Petek Uhan ob izzivih, ki vznikajo v zdravstveno-varstveni praksi, iskrena: »Vidi se, da je mlade zdravnike strah, raje delajo na daljavo kot neposredno s pacienti. Težko jih razumemo, kajti pri starejših zdravnikih je ravno obratno: pacienta želimo videti v živo, saj pregled 'v živo' marsikdaj pokaže povsem drugačno sliko, kot bi si jo predstavljali na podlagi bolnikovega opisa 'na daljavo'. Predvsem pa je treba vedeti: zdravniki imamo svoje delo radi, tistih, ki kritizirajo vse po vrsti, je malo. Se pa boleče zavedamo, kako nujne so spremembe, da bomo v prihodnje lahko kos izrazitemu porastu deleža starejših, ki zdravnika potrebujejo pogosteje in dlje kot mladi.«
Seznanjena je z načrti na tem področju, ki jih je pripravil strateški svet za zdravstvo in ki jih nameravajo v sistem umestiti v sklopu ministrstva za zdravje, kjer naj bi po treh mesecih prostega teka spet dobili sistemskega krmarja. Valentino Prevolnik Rupel, ki je uspešno prestala torkovo zaslišanje pred poslanci matičnega odbora, naj bi namreč za ministrico za zdravje državni zbor potrdil že v petek.
Več o tem, kaj strokovnjaki, ki delovanje sistema poznajo iz prakse, pričakujejo od nove ministrice, objavljamo v spodnjem video pogovoru.
Metka Petek Uhan, zdravnica in direktorica, ZD Ptuj
»Zakaj potrebujemo več zdravnikov, ki bodo imeli več časa za bolnika?«
Kar se tiče osnovnega zdravstva, bi bilo najpomembneje, da ustvarimo takšna delovišča, ki bodo za družinske zdravnike privlačna. Tako bomo obdržali obstoječi kader in spodbudili tudi mlajše, da se bodo odločali za to specializacijo. Že nekaj let namreč ugotavljamo, da trend zanimanja za specializacijo iz družinske medicine upada; čeprav se razpiše dovolj specializacij, zanimanja za ta poklic ni.
Zakaj? Zato, ker je ta poklic težek, ker smo prvi, h katerim pridejo pacienti, tako bolni kot zdravi – in mi smo tisti, ki odpirajo vrata v zdravstveni sistem.
Najpomembneje je, da ustvarimo takšna delovišča, ki bodo za družinske zdravnike privlačna. Tako bomo obdržali obstoječi kader in spodbudili tudi mlajše, da se bodo odločali za to specializacijo.
Tako je. Vrstila so se opozorila, da v sistemu potrebujemo več zdravnikov – pa ne le zaradi načina delovanja, ampak tudi zato, ker so potrebe prebivalstva večje, kot so bile nekoč. Zakaj večje? Zato, ker se prebivalstvo stara in potrebuje veliko širšo in daljšo obravnavo.
In še nekaj je: ker je družinska medicina tudi strokovno zelo napredovala, marsikaj lahko naredimo že na primarni ravni. Pravzaprav lahko izpeljemo vso diagnostiko. Pacienti se k nam vračajo, interpretiramo tudi določene izvide, s pacienti se moramo pogovoriti, kako se bo zdravljenje nadaljevalo.
Vidimo pa tudi, da so ljudje v obdobju digitalizacije veliko bolje seznanjeni s svojo boleznijo in imajo veliko več vprašanj kot nekoč. Tudi zato potrebujemo dovolj časa, da skupaj s pacientom rešujemo njegovo zdravstveno stanje. To se mi zdi pošteno – pa tudi kakovost zdravstvene oskrbe je posledično večja.
Družinska medicina je tudi strokovno zelo napredovala, marsikaj lahko naredimo že na primarni ravni. Pravzaprav lahko izpeljemo vso diagnostiko.
Bodoči ministrici bi najprej čestitala za pogum, želela bi ji predvsem dobre, mirne živce, da bo mediator med vsemi dejavniki v zdravstvu, tako pacienti kot izvajalci – kajti veliko je nestrpnosti, na obeh straneh. Njena osnovna naloga naj bo to, da se bo dalo dogovoriti, da bo zdravstvo pri nas še vedno ostalo kakovostno; glede tega ima veliko znanja.
Bi pa rekla, da je njena prednost ta, da bo morda bolj razumela paciente kot tudi nas, izvajalce, kajti veliko ve tako o sistemu kot o njegovem financiranju. Želim ji predvsem sreče, da bo z mirnimi potezami lahko reševala situacijo v zdravstvu, ki jo je pri nas treba urediti. Ne bo pa to izvedljivo naenkrat.
Zato naj obljube ne bodo velike; zastaviti je treba korake, ki jih bomo delali počasi, a zanesljivo – kajti pacienti nas potrebujejo, zelo. Želim pa izpostaviti, da so spremembe pomembne tudi za izvajalce, ki jim je z ustrezno mero strpnosti treba povedati, kaj nas v bližnji prihodnosti čaka. Velika je namreč bojazen, da nas bodo izvajalci zapuščali – in to velja za kakršenkoli kader, ne le za zdravnike ...
Bodoči ministrici bi želela predvsem dobre, mirne živce, da bo mediator tako med pacienti kot izvajalci – kajti veliko je nestrpnosti, na obeh straneh. Njena osnovna naloga naj bo dogovor, da bo zdravstvo pri nas še vedno ostalo kakovostno.
... kar se že tako ali tako pospešeno dogaja.
To se pospešeno dogaja, zato je res treba pripraviti sistemski pristop in povedati, do kdaj bodo ti začrtani cilji doseženi, da bomo kader lahko obdržali. Do leta 2030 bo namreč 30 odstotkov prebivalstva pri nas starejšega od 65 let. To pomeni, da bomo potrebovali veliko zdravstvenega kadra – zdravnikov, negovalnega kadra, kliničnih psihologov, psihiatrov. Nujno bomo morali zadržati in obdržati celotni tim.
Do leta 2030 bo 30 odstotkov prebivalstva pri nas starejšega od 65 let. To pomeni, da bomo potrebovali veliko zdravstvenega kadra.
Ja, fokus ministrice bo moral biti usmerjen v enako in pravočasno dostopnost za vse. Za to mora biti poskrbljeno, sicer pa mednarodne raziskave kažejo, da je naše zdravstvo še vedno zelo dobro, čeprav ugotavljamo, da se čakalne dobe preveč podaljšujejo. Tu bo treba poskrbeti za sistemske ukrepe – tako kot je za določene že, kajti, na primer, diagnostika z magnetom je dosegljiva hitro. Ozka grla so izvajalci, torej specialistika. Treba bo poskrbeti za to, kako priti čim prej do pravega specialista.
Mednarodne raziskave kažejo, da je naše zdravstvo še vedno zelo dobro, čeprav ugotavljamo, da se čakalne dobe preveč podaljšujejo – poskrbeti pa bo treba za sistemske ukrepe.
Portret in video pogovor: Diana Zajec; simbolična fotografija: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani
