Nevzdržno stanje v javnem zdravstvu, ki se je s stavko zdravništva še dodatno poslabšalo, ni enoznačno. V razmerah, v kakršnih so prisiljeni delovati zdravstveni timi – pa naj gre za amortizirane naprave, za pomanjkanje prostora v bolnišnicah, za marsikje povsem neustrezne prostore, ki postavljajo pod vprašaj izid zdravljenja, za neustrezno načrtovanje kadra, za delo v pogojih, ki ne omogočajo ustrezne varnosti, kakovosti in pravočasnosti – se zdi stavkovni revolt več kot upravičen. Po drugi strani pa se posledično še poslabšujejo razmere v zdravstvenem sistemu, ki so že tako ali tako nedopustne in nevzdržne in ki pri prenekaterem bolniku zaradi (pre)dolgega čakanja na diagnostiko, zdravljenje oziroma poseg postavljajo na kocko njegovo že tako ali tako načeto zdravje ali celo življenje. Bo v tem kontekstu zagotovilo premiera o ponedeljkovi posebni seji vlade, na kateri se bodo posvetili sprejemanju ukrepov, ki jih pripravljajo na ministrstvu za zdravje, zadostovalo za zaustavitev stavkovnih aktivnosti?

»Nerazumno podaljševanje stavke je nesprejemljivo«

»Lahko razumem zdravnice in zdravnike, da želijo izboljšati svoj finančni položaj. Menim pa, da so nekatera pričakovanja neupravičena ali prekomerna, še posebej, če jih primerjamo s položajem drugih zaposlenih v zdravstvu. Vsekakor so zahteve Fides take, da terjajo pogajanja, ki morajo temeljiti na zavedanju obeh strani o njuni družbeni odgovornosti. Ta je vzajemna – vlada se zaveda, da je izvajanje ustavne pravice do zdravstvenega varstva ogroženo, da je slovenski zdravstveni sistem na prelomnici in da ima posebno in odločilno vlogo pri zagotavljanju širokega dostopa prebivalstva do kakovostnih zdravstvenih storitev v javnem zdravstvenem sistemu prav zdravništvo,« poudarja Robert Golob, ki nerazumno podaljševanje stavke ocenjuje kot nesprejemljivo.

»Iskali bomo nove načine organizacije dela zdravnikov«

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel ob tem dodaja, da bo v sklopu ponedeljkove izredne seje vlade sprejeta odločitev o nadaljnjih korakih za zagotovitev nemotenega delovanja zdravstva med stavko, tudi po uveljavitvi preklicev soglasij za nadurno delo od prihodnjega petka dalje. Po njeni oceni bo posledično treba poiskati nove načine organizacije dela zdravnikov, vključno z delom v izmenah, kajti »kljub stavki se ne sme zgoditi, da ranljive skupine ne bi prišle do zdravstvenih storitev, ki jih potrebujejo.« Toda če bodo preklici soglasij za nadurno delo res ostali v veljavi, je jasno, da se bo javno-zdravstveno kolesje v zelo kratkem času prenehalo vrteti.

In to se, na žalost, dogaja že zdaj. Kajti, kot poudarjata tudi predstavnika vlade: zdravniška stavka traja predolgo, stiske pacientov pa postajajo vse večje.

»Vsem bi morali zvoniti vsi alarmi!«

V tem trenutku je jasno edino to, da pogajalci v tej nevzdržni stavki, do katere sploh ne bi smelo priti – ne v razmerah, v kakršnih že tako ali tako javno zdravstvo le stežka premaguje številne kratke stike in izzive – izgubljajo verodostojnost.

Oziroma, kot je v intervjuju za Zdravstveniportal.si pred nekaj dnevi poudaril prim. dr. Aleksander Stepanović, splošni oziroma družinski zdravnik in direktor zdravstvenega doma v Škofji Loki: »»Vsem, ki kakorkoli (so)delujejo v zdravstvu in odločajo o zdravstvenem sistemu, bi morali zvoniti vsi alarmi. Nujno je čimprejšnje končanje stavke. Nujna je ugotovitev, kaj je mogoče narediti – predvsem pa se je treba začeti odgovorno obnašati. Zgolj z uredbami in odločanjem odločevalcev, ki so odmaknjeni od realnosti ali pa so morda pod vplivom aktualne ali kakšne druge politike, ne nastanejo rešitve, ki bi jih bilo mogoče v praksi uresničiti. Ta stavka je škodljiva za vse – za bolnike, za zdravstveni sistem, nenazadnje tudi za zaposlene v zdravstvu. Poglablja se nezaupanje do zdravnikov, izgubljamo pa prav vsi!«

»Pogoste menjave ministrov zagotovo ne pripomorejo k odgovornemu reševanju problemov v zdravstvu, ampak se to prestavlja na naslednji mandat, na prihodnjega ministra. Določene izboljšave so, strategije pa ni. Ni razvoja, ki bi pripomogel k odpravi vzrokov. Posledica tega so dolge čakalne dobe. Posledica tega so ljudje brez izbranega zdravnika. Posledica so socialno ali demografsko ali geografsko deprivilegirani ljudje. Posledica so sramotno nizke plače srednjega zdravstvenega kadra in administrativno-tehničnega kadra, zaposlenega v zdravstvu. Posledica so odhodi zdravnikov, bodisi v tujino bodisi v zasebno prakso. In zagotovo za vse to niso odgovorni samo zdravniki ali zaposleni v zdravstvu, odgovornost je širša – seveda pa smo mi najbolj 'priročni' dežurni krivec,« je prepričan prim. dr. Stepanović, pri čemer jasno izpostavi, da pogreša odgovornejši pristop tako ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel kot tudi premiera Roberta Goloba.

»Zdravniki upravljajo z izjemno pomembno valuto: z zaupanjem ljudi«

Da bo zdravstvo moralo začeti z delovanjem v višji prestavi, vemo vsi. Toda kako ob več kot očitni nespretnosti in neverodostojnosti pogajalcev to doseči? Je današnja ad hoc sklicana novinarska konferenca, skupaj z napovedjo ponedeljkove izredne seje vlade, napoved vsebinskega preobrata, ki naj bi pripomogel k obvarovanju vloge najranljivejšega člena v tem prepletu – pacientov? K temu je že pred Golobom in Rupel Prevolnikovo zelo nedvoumno pozvala tudi predsednica države Nataša Pirc Musar: »Dovolj je merjenja moči na plečih pacientov! Tu se ni kaj sprenevedati, z nadaljevanjem stavkovnih aktivnosti bo ogroženo zdravje številnih pacientk in pacientov.« 

Nataša Pirc Musar sicer priznava, da je stavka legitimna pravica, ki pa »ne sme posegati v ustavne pravice drugih. Prva in najpomembnejša dolžnost zdravstva mora biti zagotavljanje dostopa do zdravstvenih storitev in ustrezne oskrbe. Razumem, da se zdravniki soočajo s številnimi izzivi ter težavami v svojem delovnem okolju in si želijo boljših pogojev. A ob tem pogrešam zavzemanje za bolj delujoč zdravstveni sistem, ki bi zmanjšal čakalne dobe in vsem bolnikom, pacientom omogočil uveljavitev njihovih pravic, predvsem do hitre in učinkovite zdravniške oskrbe. Pogrešam tudi zavzemanje za druge zdravstvene delavce, na primer medicinske sestre. Predvsem pa pogrešam osredotočenost na skrb za paciente.«

Ob tem predsednica države dodaja: »Vsi vemo, da so si zdravniki z vlado trenutno na nasprotnem bregu tudi zato, ker se je vlada z določenimi rešitvami že strinjala in celo podpisala dogovor. Dogovore je treba spoštovati in jih sprejemati s polno odgovornostjo.« Kljub temu pa zdravnike poziva, naj z dejanji pokažejo, kaj je pravo poslanstvo njihovega poklica, kajti tudi sama se s spremenjeno odločitvijo vlade, da se plačni sistem za zdravnike ne obravnava ločeno, strinja – vlado pa poziva k pospešitvi procesa celovite plačne reforme. 

»Zdravniki upravljajo z izjemno pomembno valuto, brez katere njihov poklic ni več to, čemur so zaprisegli. Gre za zaupanje ljudi. Brez slednjega ni ugleda in, še bolj pomembno: ni učinkovitega zdravljenja,« meni Pirc Musarjeva. Ob tem pa opozarja, da posplošeno blatenje zdravnikov in njihovega dela ne vodi v rešitev težav, ampak jih le še poglablja, pri čemer so »verbalni in celo fizični napadi na zdravstvene delavce nedopustni in ne smejo imeti mesta v naši družbi.«

Kaj bo prinesel prihodnji teden?

V prihodnjem tednu naj bi vprašanja, na katere želijo dobiti odgovore stavkajoči zdravniki, vključili v pogajanja za spremembo kolektivnih pogodb za celoten zdravstveni steber. Vendar v Fidesu ob aktualnem dogajanju ponovno izpostavljajo vsebino sporazuma, sklenjenega med vladno in sindikalno stranjo, po katerem se je aktualna vlada podpisala pod troje: da za nevzdržne razmere v javnem zdravstvu niso odgovorni zdravniki in drugi zaposleni; da obsoja kakršnokoli obliko nasilja nad zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci; da bo zdravnike vključila tako v pripravo reforme kot v oblikovanje dostopnega in kakovostnega javnega zdravstvenega sistema.

Kot je glavni stavkovni odbor (zobo)zdravniškega sindikata Fides sporočil v zgodnjih večernih urah, so bili njegovi člani soglasni pri sprejetju odločitve, da na pritiske vlade ne pristanejo: »Zato zdravniki s stavko nadaljujemo, vlado pa pozivamo, da udejanji, kar je že podpisala.«

Zakaj taka odločitev? Zato, ker »mesec dni predsednika vlade in ministrice ni bilo od nikoder in ju trpljenje ljudi niti malo ni zanimalo. Vmes za ljudi, ki trpijo, nista naredila ničesar. Predsednik vlade tudi novinarjem ni zmogel pojasniti, zakaj je njegova vlada požrla besedo. Doslej je zavlačeval in izčrpaval zdravništvo prav tako kot državljane, čeprav bi lahko vse to že zdavnaj prekinil. Ker pa vladi ne ustreza, kar so že podpisali, to preprosto pozabijo in zahtevajo, da ponižno pokleknemo,« ocenjujejo v glavnem stavkovnem odboru Fidesa. 

Ob tem pa dodajajo: »Zaupanja ni. Javni zdravstveni sistem vedno bolj tone. Ne zaradi stavke. Zato, ker je zdravnikov premalo, ker zdravniško delo ni dovolj cenjeno in ker je odnos do zdravništva dosegel družbeno dno.

Portret Aleksandra Stepanovića: Diana Zajec; ostali portreti: STA; simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.