»V času pandemije COVID-19 ljudem z demenco in njihovim bližnjim, negovalcem, tako formalnim kot neformalnim, resnično ni lahko. Pri obolelih z demenco, ki so preboleli okužbo s SARS-CoV-2, namreč lahko pride do poslabšanja kognitivnih in vedenjskih oziroma psihičnih simptomov – tako zaradi izolacije kot zaradi posledic okužbe. Zato je duševnemu zdravju te ranljive populacije tudi ali predvsem v tem obdobju treba nameniti posebno pozornost. Ne smemo pozabiti, da so v nekaterih domovih za starejše zaradi COVID izgubili skoraj četrtino oskrbovancev – drugi varovanci so ob tem doživljali hude stiske, pri mnogih beležijo simptome posttravmatske stresne motnje, kajti izgubili so svoje bližnje, svoje prijatelje,« opozarja asist. dr. Polona Rus Prelog, vodja Geronto-psihiatričnega oddelka Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Ne smemo pozabiti, da so v nekaterih domovih za starejše zaradi COVID izgubili skoraj četrtino oskrbovancev – drugi varovanci so ob tem doživljali hude stiske, pri mnogih beležijo simptome posttravmatske stresne motnje, kajti izgubili so svoje bližnje, svoje prijatelje.
asist. dr. Polona Rus Prelog, vodja Geronto-psihiatričnega oddelka, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana
Na psihiatrični kliniki beležijo večji priliv bolnikov z demenco in s psihičnimi težavami, medtem ko je bilo lani – zlasti v obdobju, ko je epidemija najizraziteje naraščala – hospitalizacij manj, kajti ljudje so raje ostali doma; so pa takrat imeli več urgentnih hospitalizacij bolnikov z demenco.
Danes med tistimi, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, v primerjavi z obdobjem pred pandemijo zaznavajo težji potek bolezni, ki je praviloma v napredovali fazi, spremlja pa jo tudi več psihičnih in vedenjskih težav. Kot dodaja vodja geronto-psihiatričnega oddelka, podobne spremembe zaznavajo tudi v drugih državah po Evropi.
Danes med bolniki z demenco, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, v primerjavi z obdobjem pred pandemijo zaznavajo težji potek bolezni, ki je praviloma v napredovali fazi, spremlja pa jo tudi več psihičnih in vedenjskih težav.
Podobne spremembe zaznavajo tudi v drugih državah po Evropi.
»Na psihično počutje in duševno zdravje varovancev domov za starejše so sprva vplivale omejitve stikov, kasneje pa so bili mnogi med njimi izpostavljeni okužbam, kajti po eni strani kognitivni simptomi pri osebah z demenco otežujejo upoštevanje zaščitnih postopkov, po drugi strani pa bivalne razmere v domovih za starejše omogočajo širjenje virusa,« poudarja asist. dr. Polona Rus Prelog.
Na psihično počutje in duševno zdravje varovancev domov za starejše so sprva vplivale omejitve stikov, kasneje pa so bili mnogi med njimi izpostavljeni okužbam, kajti po eni strani kognitivni simptomi pri osebah z demenco otežujejo upoštevanje zaščitnih postopkov, po drugi strani pa bivalne razmere v domovih za starejše omogočajo širjenje virusa.
Zato je po njeni oceni pri osebah z demenco nujno zagotavljanje ustrezne oskrbe, dobrega počutja in kakovostnega življenja – ter zmanjšanje bremena, ki so mu v času epidemije izpostavljeni negovalci. »V Sloveniji je kar nekaj priložnosti za izboljšave, zlasti na področju nefarmakološke obravnave pridruženih simptomov; ta lahko bistveno pripomore k boljšemu počutju obolelega, istočasno pa omogoča varnejšo uporabo zdravil in preprečuje polifarmacijo. Stremeti moramo k individualizirani obravnavi in k multidisciplinarnemu pristopu, ki bi moral biti na voljo čim večjemu številu oseb z demenco,« je prepričana psihiatrinja.
Na te probleme smo na zdravstvenem portalu že večkrat podrobneje opozorili, med drugim v člankih:
- Prof. dr. Zvezdan Pirtošek o nujnih ukrepih, ki bi jih zaradi epidemije demence morali sprejeti že včeraj – kljub vsemu pa ostaja optimist, kajti bolezen, ki človeku počasi briše (raz)um, je mogoče tudi preprečiti
- Polifarmacija in farmacevtsko svetovanje za manj neželenih učinkov zdravil
- Kako svojcem bolnika z demenco pomagati pri prepoznavi različnih obrazov te bolezni? – pogovor s specialistko splošne medicine Tatjano Cvetko iz Kopra
V času, ko je bila dostopnost do zdravnikov slabša, so bili svojci obolelih z demenco izjemno obremenjeni. »Zato smo lani v sklopu enote za geronto-psihiatrijo organizirali spletna izobraževanja za svojce, s katerimi smo 'pokrili' različna področja pomoči in nasvetov v času COVID – odziv je bil izjemen. Zaradi številnih stisk, ki jih poraja demenca, pandemija pa jih še dodatno poglablja, pa oblikujemo tudi podporno psihoterapevtsko skupino za svojce,« pojasnjuje doc. dr. Polona Rus Prelog.
Ob tem dodaja, da je med bolniki z demenco, ki potrebujejo zdravljenje na njihovi kliniki, precepljenost od 50- do 70-odstotna. »Nižja je predvsem pri tistih bolnikih, ki živijo v domačem okolju, zato poudarjam: naredimo, kar moremo, da zaščitimo najranljivejše!«
Med bolniki z demenco, ki potrebujejo zdravljenje na naši kliniki, je precepljenost od 50- do 70-odstotna. Nižja je predvsem pri tistih bolnikih, ki živijo v domačem okolju, zato poudarjam: naredimo, kar moremo, da zaščitimo najranljivejše!
Video pogovor in portret Polone Rus Prelog: Diana Zajec; simbolični fotografiji: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
