Ukrepi

Prof. dr. Bojana Beović: »Razplet epidemije je odvisen od vseh nas«

Vsakomur med nami je jasno, da so številne bolezni po zaslugi dognanj in védenja sodobne medicine izgubile predznak usodnosti – in ni ga človeka, ki ne bi bil hvaležen, da tudi po postavitvi hude diagnoze njegovo življenje še ni končano, nasprotno, to je lahko še naprej kakovostno in lepo, težkemu obolenju navkljub. Sicer se še marsikaj in marsikdaj lahko zaplete, a dobre možnosti obstajajo in pacienti nemalokrat živijo naprej lepo življenje, morda še lepše, kot so ga živeli prej, saj se v takem prelomnem trenutku razporeditev vrednot izrazito spremeni; na vrh seznama pridejo tiste, ki v času, ko je človek zdrav, ostajajo pozabljene. Drugače pa se stvari odvijajo pri neznanki, kar bolezen COVID-19 še vedno je – kljub pri nas dobro prestanemu prvemu valu epidemije. Zakaj? Morda bolezen poznamo premalo (od blizu), da bi ljudje na splošno zaupali nasvetom medicinske stroke glede dosledne zaščite pred okužbo, ki je še vedno nujna, saj lahko reši ne eno, ampak veliko življenj. Bo trenutno še vedno izraziti nihilizem preglasil svarila stroke in nas bo zaradi tega drugi val epidemije novega koronavirusa zajel bistveno hitreje, kot smo pričakovali?

Ukrepi

Če bi se prav vsi dosledno držali zaščitnih ukrepov in samoizolacije, bi bil vrh epidemije novega koronavirusa pri nas lahko že sredi aprila, nakar bi se razmere začele počasi umirjati

Domovi za starejše so glavno bojišče, na katerem se pri nas trenutno bije glavna bitka s koronavirusom, zato bo udejanjanje pravih, celovitih in usklajenih ukrepov ključnega pomena za obvladanje epidemije, je nedvoumen direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik dr. Aleš Rozman. Na njihovi kliniki so se na razmere, ki jih narekuje koronavirus SARS-CoV-2, začeli pospešeno pripravljati že pred več kot mesecem dni – takoj, ko so videli, kaj se dogaja na Kitajskem in kam je širjenje okužb vodilo v Italiji.

Ukrepi

V trgovino le še z zaščitno masko (ali ruto ali šalom, ki morata prekrivati nos in usta) in rokavicami

Minulo soboto se je v Sloveniji v sklopu premagovanja epidemije novega koronavirusa zgodila večplastna prelomnica. Pokazalo se je, da doslej sprejeti ukrepi preprosto ne učinkujejo več, ne glede na to, kako blizu enega od žarišč pandemije živimo Slovenci, in ne glede na to, v kolikšni meri se je epidemija že doslej razširila pri nas. Občutek nedotakljivosti in neranljivosti se je med posamezniki očitno tako okrepil, da so v soboto določena turistična središča skorajda dobesedno preplavili obiskovalci z različnih koncev Slovenije, pri čemer je bilo udejanjanje ukrepov za čim učinkovitejše in celovitejše obvladovanje in preprečevanje širjenja bolezni COVID-19 povsem onemogočeno – razen pri tistih, ki so preprosto ostali doma. V prihodnje ne bo več tako. V nedeljo so se razmere v glavnih turističnih krajih sicer umirile, drugod pa ne kaj dosti, zato je vlada na dopisni seji sprejela zaostritev prepovedi. Tako se od polnoči pa do konca epidemije lahko gibljemo le še znotraj občine, v kateri imamo stalno ali začasno prebivališče.

Ukrepi

Ste v samoizolaciji? Ali upoštevate prav vse ukrepe za preprečevanje prenosa okužbe z novim koronavirusom?

Čeprav še ni mogoče reči, kdaj bo epidemija novega koronavirusa pri nas dosegla višek, zdajšnje dogajanje ni spodbudno. Zdi se, kot da ljudje preprosto ne razumejo, kako nevarna je lahko bolezen, ki jo (sicer resda pri vsakem petem obolelem) povzroči okužba s koronavirusom SARS-CoV-2, in kako velik davek bo zahtevala od celotne slovenske družbe, svoj odtis pa bo pustila prav na vsakem od nas. Zato logično vprašanje: res veste, kaj morate narediti, če vam zdravniki zaradi suma na okužbo ali zaradi blagega prebolevanja bolezni COVID-19, pri katerem hospitalizacija ni nujna, odredijo samoizolacijo, ki mora trajati 14 dni? Ste se v tem času pripravljeni držati vseh navodil, s čimer lahko preprečite širjenje okužbe in njene najbolj usodne posledice?

Ukrepi

Slovenci se vse bolj dosledno držimo priporočenih (samo)zaščitnih ukrepov, vendar nas najtežje preizkušnje v epidemiji novega koronavirusa še čakajo

Čeprav namerava vlada v prihodnjih dneh razpravljati o nadaljnjem stopnjevanju ukrepov oziroma prepovedi, namenjenih lažji prebroditvi krize, ki jo narekuje epidemija novega koronavirusa, upočasnjenemu širjenju okužb s koronavirusom in čim celovitejši pripravi na vrh zbolevnosti za COVID-19 v Sloveniji, morda napovedovanega odloka, po katerem naj bi se prebivalci zadrževali zgolj znotraj meja občine, v kateri živijo, niti ne bo treba sprejeti. Zakaj? Zato, ker se Slovenci vse bolj dosledno držimo veljavnega odloka in priporočenih (samo)zaščitnih ukrepov.

Ukrepi

»Smo v eni največjih množičnih katastrof, ki jih bomo kadarkoli v življenju doživeli«

»Sem zdravnica na onkološkem inštitutu v Ljubljani in moram povedati, da me je strah. Strah me je, ko vidim, kako so ljudje neodgovorni. Strah me je, ko vidim, kako so ljudje sebični, 'pametni' in ko vidim, da mislijo, da pretiravamo. Torej, dragi moji: smo v eni največjih množičnih katastrof, ki jih bomo kadarkoli v življenju doživeli,« se je danes zvečer na splošno (ne)razumevanje opozoril glede nevarnosti novega koronavirusa na facebooku odzvala zdravnica doc. dr. Mirjana Rajer.

Ukrepi

Prof. dr. Bojana Beović, infektologinja, o novem koronavirusu in potovanjih: »Za zdaj zadoščajo osnovni higienski ukrepi. Ne moremo pa dati 100-odstotnih priporočil oziroma garancij. Sama se nisem odločila za nošenje maske.«

Prof. dr. Bojana Beović je specialistka infektologije, zaposlena na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, in profesorica na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani. Srž njenega strokovnega poslanstva je spopadanje z okužbami. Pravkar se je vrnila iz Izraela in v kontekstu trenutno aktualnega dogajanja na globalni ravni – spopadanja z novim koronavirusom – me je zanimalo, kaj v smislu zaščite pred okužbo s tem virusom svetuje sleherniku.

Ukrepi

Novi koronavirus: kdo bo pri nas sprejemal in obravnaval bolnike s sumom na okužbo s koronavirusom SARS-CoV-2?

Do zdaj v Sloveniji primer okužbe z novim koronavirusom (še) ni bil potrjen. Predstavniki javnega zdravja nakupovanje zalog hrane, zaščitnih mask in dezinfekcijskih sredstev označujejo kot nepotrebno. A kljub temu se glede na globalno stanje in na situacijo, ki je vzniknila v neposredni bližini Slovenije, v Italiji, velja vprašati, kako dobro je slovenski kadrovsko, prostorsko in logistično okrnjeni zdravstveni sistem v resnici pripravljen na grožnjo, ki bi jo utegnilo sprožiti širjenje okužb z novim koronavirusom SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19. Oba univerzitetna klinična centra, ljubljanski in mariborski, sta do nadaljnjega iz preventivnih razlogov že zaprla vrata za obiskovalce, enaka zapoved od danes naprej velja tudi v celjski in jeseniški splošni bolnišnici, medtem ko na Onkološkem inštitutu Ljubljana popolna prepoved obiskov zaradi povečanega števila okužb dihal in naglega naraščanja obolelih za gripo velja že od 13. februarja.

Ukrepi

Prof. dr. Marko Noč: »Zdravstvo ne more biti poligon, na katerem se igrajo z zdravjem in usodami bolnih ljudi na račun prikrivanja različnih ozadij«

Prof. dr. Marko Noč, znani in priznani slovenski kardiolog in specialist interne medicine, klinični strokovnjak in raziskovalec, predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino, izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) ter dobitnik Zoisove nagrade za vrhunske raziskovalne dosežke v tej veji medicine v letu 2018, je tudi eden izmed redkih, vendar odločnih žvižgačev; ti brez strahu opozarjajo na nedopustne anomalije in korupcijo, ki že desetletja krojijo usodo slovenskega zdravstva.

Respiratorne okužbe, gripa

Gripa in novi koronavirus – panika je odveč, previdnost pa je več kot nujna

Gripa je tu, kot vsako zimo; do njenega izbruha je prišlo približno teden dni prej kot ponavadi, vrhunec obolevnosti bo čez približno 14 dni. Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana, pa danes ni predstavila le aktualnih podatkov o zbolelih za gripo, ampak je podrobneje spregovorila tudi o razsežnostih novega »kitajskega« koronavirusa; ta se je z živali prenesel na ljudi, pri katerih od lanskega decembra povzroča bolezen z znaki, značilnimi za pljučnico: vročina, kašelj in občutek pomanjkanja zraka. Prvi sum okužbe z novim koronavirusom pri nas je ovržen.