Sladkorna bolezen

Sladkorna bolezen dolgo ne boli, bolijo pa njene posledice. Kako jih preprečiti, kako bolezen odkriti v čim zgodnejši fazi?

Sladkorna bolezen tipa 2 ni preprosto bolezensko stanje, saj prisotnost te bolezni in njeno napredovanje povečuje tveganje za nastanek resnih kroničnih zapletov, pa naj gre za bolezni srca in žilja, za, na primer, možgansko kap, za okvare ledvic, živčevja ter oči, medtem ko se pri zelo napredovalih oblikah diabetesa nemalokrat ni mogoče izogniti amputaciji katere od okončin ali slepoti. Je pa nastanek sladkorne bolezni, ki zelo dolgo ne pokaže prepoznavnih znakov in ne boli, čeprav so njene posledice zelo boleče, mogoče preprečiti. Kako? Med drugim s pravočasnim preverjanjem tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in prepoznavo dveh predstopenj sladkorne bolezni: mejne bazalne glikemije in motene tolerance za glukozo.

Ledvice

S preprostim laboratorijskim testiranjem do zgodnejšega odkritja kronične ledvične bolezni – letos začetek presejanja v ambulantah družinske medicine

Kronična ledvična bolezen še vedno, kljub vsem zmogljivostim sodobne medicine, prepogosto vse predolgo ostane neprepoznana. Ker simptomi kroničnega ledvičnega obolenja dolgo ostanejo neopazni, se velika večina obolelih ne zaveda prisotnosti bolezni, ki pa sčasoma lahko močno ogrozi njihovo zdravje in tudi življenje, kajti simptomi se pokažejo šele, ko je bolezen že močno napredovala. Po drugi strani pa so zelo povedni tudi raziskovalni podatki, ki so pokazali, da ima med pacienti, obravnavanimi v ambulantah družinske medicine, skoraj četrtina (več kot 23 odstotkov) kronično ledvično bolezen, vendar je ta podatek zabeležen le pri dobri polovici (13,4 odstotka) obolelih. Pri tem problemu pa ne gre le za spregledovanje omenjene bolezni, ampak posledično tudi srčno-žilnih tveganj in obolenj, kajti delovanje ledvic in srca je sinhrono; ko se pojavi bolezen na enem organu, je ogrožen tudi drugi.

Preventiva

Zakaj velja gripo in druge akutne okužbe dihal čim odločneje postaviti pred »zaprta vrata«

Čeprav so med slovenstvom zadržki do cepljenja skorajda pregovorno zakoreninjeni, se je v tej sezoni za tovrstno zaščito pred gripo odločilo že toliko prebivalcev, da je bilo v mesecu dni od začetka cepljenja porabljenih vseh 170.000 odmerkov, predvidenih za to sezono. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je dodatnih 20.000 odmerkov že začel razpošiljati izvajalcem cepljenja, pri katerih so pacienti, ki cepiva še niso prejeli, izrazili željo, da bi gripo tokrat postavili pred »zaprta vrata«.

Srce in žilje

Kako čim bolje poskrbeti za zdravje srca, ki utripne približno 100.000-krat na dan in v enem samem dnevu prečrpa več kot 7200 litrov krvi?

Zakaj slogan letošnjega svetovnega dneva srca poudarja, da 'vsak utrip šteje'? Zato, ker je prav vsak srčni utrip sinonim za življenje. Srce človeka utripne približno 100.000-krat na dan. Z enim utripom prečrpa 70 mililitrov krvi, v enem dnevu več kot 7200 litrov. Pri nekom, ki je fizično zelo aktiven, se omenjena količina lahko poveča tudi za petkrat. Skratka, srce, ki skrbi za naše življenje, ima veliko dela – vse prepogosto pa se zgodi, da posameznik pozabi na skrb za zdravje svojega srca. In to se sčasoma odrazi v različnih težavah, boleznih ali bolezenskih stanjih pa tudi zapletih. Zato, kot opozarjajo pri društvu za srce, nihče ne bi smel pozabil na svoje srce, ki ni »le« eden od organov, ampak metronom, ki človekovemu življenju daje ritem od rojstva do smrti in ki mu je treba pravočasno prisluhniti ter se čim bolj sinhronizirati z ritmom, ki je najoptimalnejši za dobro, kakovostno življenje.

Sladkorna bolezen

Če ukrepamo dovolj zgodaj, lahko sladkorno bolezen tipa 2 preprečimo – potem, ko človek že doživi infarkt ali dva in postane dementen, pa je za tovrstno ukrepanje prepozno

Danes ima že vsak 10. prebivalec Slovenije sladkorno bolezen – polovica odraslih, ki živijo s to boleznijo, pa nima diagnoze in tako za svojo bolezen sploh ne ve. O epidemiji sladkorne bolezni, katere pojavnost je v izrazitem porastu, poslušamo že dolgo. Vendar zgolj poslušanje ne zadostuje. Kot opozarjajo strokovnjaki, ki od blizu poznajo bolezen in njene posledice, je v skrbi za lastno zdravje nujno ukrepanje; to mora biti pravočasno, dosledno, prežeto s skrbjo za dobro počutje in vitalnost, saj marsikdo s prav takšnim pristopom lahko prepreči številne težave in zaplete, ki se jim sicer v sobivanju s sladkorno boleznijo marsikdaj preprosto ni (več) mogoče izogniti. Če je sladkorna bolezen že prisotna, pa je bistvenega pomena znanje, ki človeku omogoča obvladovanje glukoze oziroma sladkorja v krvi – to je namreč osnovni recept za kakovostno življenje ne glede na diagnosticirano bolezen.

Srce in žilje

Srčno popuščanje, družinska hiperholesterolemija, sindrom zlomljenega srca, infarkt ... – kar 80 odstotkov smrti zaradi srčno-žilnih bolezni bi bilo mogoče preprečiti

Poznavanje narave srčno-žilnih obolenj, ki na letni ravni po vsem svetu prezgodaj ugasnejo kar 20,5 milijona življenj, je danes tako poglobljeno, da bi bilo s preprečevanjem dejavnikov tveganja, pravočasno prepoznavo znakov oziroma simptomov bolezni in takojšnjim začetkom zdravljenja mogoče preprečiti kar 80 odstotkov teh smrti.

Varnost in kakovost

Zdravilo s semaglutidom se zlorablja za estetsko hujšanje, zmanjkuje pa ga za tiste, ki jim je namenjeno: za sladkorne bolnike in posameznike, pri katerih je debelost diagnosticirana kot bolezen

Živimo v času, ki nam kaže, da vedno bolj postajajo dobrodošle hitre, poenostavljene »rešitve« – podobno, kot se na ravni slehernika vse prepogosto dogaja tudi s poglobljenostjo razmišljanja, ki postaja vse bolj plitka. Značilen primer takšnega dogajanja je tudi skrb za zdravje in dobro počutje. Nekdo, ki osebno, javno in tudi družbeno angažirano svari pred nevarnostmi cepljenja in se za nič na svetu, tudi za ceno svojega življenja ali življenja svojih otrok, ne bi odločil za zaščito s cepivom, pa čeprav je ta dokazano učinkovita in varna, je, na primer, po drugi strani nemalokrat brez vsakršnih predsodkov pripravljen poseči po zdravilu, če mu to zagotavlja poenostavljeno pot do estetskega (s)hujšanja. Tak človek se ne sprašuje kaj dosti o tem, kako (ne)varno je lahko to zdravilo, če se ga uporablja v namene, za katere ni indicirano, in če ga ne predpiše zdravnik. Tudi to, da všečnost nima enačaja z varnostjo in učinkovitostjo, pa tudi z znanostjo in dokazljivostjo ne, postaja postranskega pomena.

Hepatitis

Nestrokovno izvedeno tetoviranje lahko povzroči okužbo s hepatitisoma B ali C, ki lahko vodita v akutno odpoved jeter ali nastanek raka na jetrih

Tetoviranje je v zadnjih letih postalo trend, ki je »nagovoril« precejšen del prebivalstva. Za tetovažo so se namreč – kot vidimo v vročih poletnih dneh, ko se razkrijejo tudi številni bolj skriti tatuji – iz različnih razlogov odločili mnogi, ki imajo s tovrstnimi poslikavami prekrit dobršen del svojega največjega organa: kože. Že dolgo pa je znano, da tetoviranja ne velja zaupati komurkoli, med drugim tudi zato, ker je tako pri tetoviranju kot pri prebadanju kože oziroma pirsingu treba uporabiti kakovostne materiale in pripomočke, ki morajo biti obvezno razkuženi. Igle za prebadanje kože morajo biti sterilne, da se prepreči možnost prenosa okužbe z virusnima hepatitisoma B in C, ki lahko povzročita resne kronične ali akutne zaplete in bolezni, med katerimi so tudi ciroza, odpoved jeter ali rak na jetrih.

Ledvice

Srce in ledvica sta skorajda kot enojajčna dvojčka, kajti če začne pešati en organ, se to prejkoslej odrazi na drugem – z odpravo razvad pa lahko zaščitimo delovanje obeh organov

Se nekdo, ki so mu postavili diagnozo srčno popuščanje, zaveda, kako neločljivo je s to boleznijo povezano tudi zdravje njegovih ledvic? Ali bolnik s kronično ledvično boleznijo ve, kako zelo lahko porušeno ravnotežje pri izločanju tekočin in odvečnih snovi, tako imenovanih uremičnih toksinov, preobremeni srce in slejkoprej vodi v popuščanje srca? Se dovolj pogosto vprašamo, kako lahko sami, s preprosto odločitvijo za bolj zdrav način življenja, ki nam kakovost počutja in bivanja sčasoma izboljša na številnih ravneh, odženemo prenekatero bolezensko stanje ali vsaj pomembno upočasnimo napredovanje bolezni – pa naj gre za arterijsko hipertenzijo, sladkorno bolezen, debelost, bolezni srca, aterosklerotične žilne bolezni ali za bolezni ledvic?

Srce in žilje

Dedno presnovno motnjo, znano pod imenom hiperholesterolemija, pri nas vsako leto odkrijejo pri približno 50 otrocih, starih pet let

Družinska hiperholesterolemija je pogosta bolezen, ki vse prepogosto ostane neprepoznana. Ker se lahko pojavi že pri otrocih, je izjemno pomembno, da v Sloveniji po zaslugi tako rekoč unikatnega pristopa, po katerem se zgledujejo tudi druge države, danes v sklopu sistematskih pregledov že pri pet let starih otrocih izvajajo tudi presejanje za hiperholesterolemijo – in tako na letni ravni odkrijejo približno 50 otrok s to motnjo, ki jo posledično diagnosticirajo tudi pri enem od staršev in pri polovici sorojencev. In zakaj je tako zelo pomembno, da to presnovno motnjo, za katero je značilna povišana raven tako imenovanega slabega, LDL holesterola, diagnosticirajo v čim zgodnejši fazi?