Da bi zmanjšali tovrstno bolezensko breme, ki je v Sloveniji vse prej kot zanemarljivo, se v Litiji in Šmartnem pri Litiji, Podvelki, Črni na Koroškem, Hrastniku, Brežicah in Velenju začenja pilotni projekt, v sklopu katerega bodo prebivalce, zlasti tiste z že prisotnimi dejavniki tveganja oziroma z odkritima predstopnjama sladkorne bolezni, spodbujali k pravočasnemu preverjanju ravni sladkorja v krvi.
Seveda pa izvajanje tovrstnih laboratorijskih preiskav ni omejeno zgolj na omenjena območja Slovenije.
Vsakdo, ki želi izvedeti več o svoji krvni sliki in morebitnem odstopanju od priporočenih vrednosti, vsak, ki bi želel preveriti, ali je izpostavljen večjemu tveganju za nastanek sladkorne bolezni, lahko do okvirnega odgovora pride že z izpolnitvijo vprašalnika FINDRISK (Finnish Diabetes Risk Score), dostopnega na spletu. Za vsakogar, ki z odgovori zbere 15 točk ali več, je priporočljivo, da ga osebni zdravnik napoti tudi na laboratorijsko meritev krvnega sladkorja oziroma določitev koncentracije glukoze v krvi.
Vzorec krvi, odvzete pacientu, ki mora na preiskavo priti tešč, v laboratoriju analizirajo – vrednost krvnega sladkorja je normalna, če ne presega šest milimolov na liter (6,0 mmol/l).
Za vsakogar, ki pri izpolnjevanju vprašalnika FINDRISK z odgovori zbere 15 točk ali več, je priporočljivo, da ga osebni zdravnik napoti tudi na laboratorijsko meritev krvnega sladkorja oziroma določitev koncentracije glukoze v krvi. Vrednost krvnega sladkorja je normalna, če ne presega šest milimolov na liter (6,0 mmol/l).
Dejavniki tveganja za vznik diabetesa in njegovih predstopenj
Omenjena laboratorijska preiskava je sicer tudi del preventivnih zdravstvenih pregledov, namenjenih čim zgodnejšemu odkritju prisotnosti katere izmed najpogostejših nenalezljivih kroničnih bolezni. Za to preiskavo se osebni zdravnik odloči glede na zdravstveno stanje posameznega pacienta, odločitev pa je med drugim pogojena s prisotnostjo najmanj enega od dejavnikov tveganja: starost nad 45 let, sladkorna bolezen v družini, previsoka telesna teža oziroma debelost, pomanjkanje telesne aktivnosti, povišan krvni tlak, povišane ravni maščob v krvi, sladkorna bolezen v nosečnosti ali porodna teža otroka, višja od 4 kilogramov. Pri ženskah sta med dejavniki tveganja za nastanek diabetesa tudi sindrom policističnih jajčnikov in indeks telesne mase nad 30.
»Sladkorna bolezen ne boli. Bolijo posledice. Zato naj ti sladkorna ne zagreni življenja!« opozarjajo strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Z omenjenim pilotnim projektom, ki se odvija tudi v sodelovanju s programom Zdrava mesta, želijo doseči zmanjšanje bremena sladkorne bolezni tipa 2 na Slovenskem – zlasti zato, ker še vedno mnogi za to bolezen, ki lahko sčasoma vodi v nastanek res hudih zapletov, izvedo pozno, šele po pojavu prvih zapletov.
Dejavniki tveganja:
- starost 45 let ali več,
- sladkorna bolezen v ožji družini,
- previsoka telesna teža oziroma debelost,
- premalo gibanja oziroma telesne aktivnosti,
- povišan krvni tlak (hipertenzija),
- povišane ravni maščob v krvi,
- sladkorna bolezen v nosečnosti,
- porodna teža otroka višja od 4 kilogramov,
- ženska s sindromom policističnih jajčnikov,
- ženska z indeksom telesne mase 30 ali več.
Diabetes povzroča hude kronične zaplete
Bolezen sprva nima prepoznavnih opozorilnih znakov, zapleti pa so resni. Zato je pilotni projekt usmerjen v zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni tipa 2, ki omogoča pravočasno ukrepanje – bodisi preprečitev nastanka bolezni (pri predstopnjah diabetesa) bodisi upočasnitev njenega napredovanja in zmanjšanje tveganja za nastanek zapletov.
Med kroničnimi zapleti, ki jih povzroča napredovanje sladkorne bolezni, so: srčno-žilne bolezni, okvare ledvic in živcev, okvare oči, ki lahko sčasoma povzročijo slepoto, amputacije okončin.
Kronični zapleti pri diabetesu:
- bolezni srca in žilja,
- okvare ledvic,
- okvare živcev,
- okvare oči, ki lahko sčasoma povzročijo slepoto,
- amputacije.
NIJZ želi z omenjenim projektom utemeljiti pristope, ki bi ne le na regionalni, ampak tudi na nacionalni ravni pripomogli k zgodnejšemu odkrivanju sladkorne bolezni, kajti ta danes predstavlja veliko breme za posameznika in njegove bližnje, nenazadnje pa tudi za celotno družbo, saj dosega razsežnosti epidemije. Ta resda poteka »tiho«, kajti znake – čezmerna žeja, utrujenost, pogosto uriniranje, hujšanje brez razloga, zamegljen vid – je mogoče pripisati bodisi občasnim kratkim stikom in poslabšanjem počutja bodisi drugim bolezenskim stanjem oziroma boleznim.
Pravočasno odkritje povišane ravni sladkorja v krvi oziroma sladkorne bolezni tipa 2 pa tako obolelemu kot njegovemu zdravniku omogoči upočasnitev napredovanja bolezenskih znakov in nastanka sekundarnih obolenj. Včasih zadostujejo že preprosti prijemi, ki nasploh izboljšajo počutje in zdravje posameznika – povečanje telesne aktivnosti, bolj zdravo prehranjevanje in izguba odvečnih kilogramov –, včasih pa mora oboleli za doseganje želenega rezultata jemati tudi zdravila. Tako lahko bolezni navkljub bistveno dlje ohranja dobro počutje, kakovost njegovega življenja ostaja neokrnjena, pojavnost zapletov pa se zamakne v daljno prihodnost.
Pravočasno odkritje povišane ravni sladkorja v krvi oziroma sladkorne bolezni tipa 2 omogoči upočasnitev napredovanja bolezenskih znakov in nastanka sekundarnih obolenj.

Simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.

