V teh dneh je pacient s poškodbo nosnega pretina, ki ima zaradi novonastalega stanja resne težave pri dihanju skozi nos, s klinike za otorinolaringologijo prejel sporočilo, da bo na poseg, ki mu bo spet omogočil normalno dihanje, čakal 11 let. Enajst let! Do leta 2035. In pri tem ni mogoče s prstom pokazati na zdravnike in na zdravstvene time, češ da so oni krivi za tako dolgo čakanje, saj da se čakalne dobe ustvarjajo umetno. Tako je pač ukrojen obstoječi sistem – sistem, ki ga odločevalci s prejkone ad hoc ukrepi doslej niso še prav nič uredili oziroma izboljšali njegovega delovanja, ampak se, nasprotno, zdi, kot da javno-zdravstveno rubikovo kocko razstavljajo, namesto da bi jo sestavljali.
Aktualna novica
Tako se v javnem zdravstvu zdaj seseda še tisto, kar je bilo doslej vsaj približno stabilno. Brez zdravljenja ostajajo pacienti, ki so imeli predvideno nenujno operacijo, nakar je bila ta zaradi spremenjenega načina dela med stavko zdravnikov odpovedana – novega termina pa ne dobijo, čeprav bi po veljavni zakonodaji morali prejeti vsaj okvirno informacijo o tem, kdaj naj bi odloženi poseg vendarle prišel na vrsto. In takih primerov ni malo, po vseh bolnišnicah po Sloveniji se jih je nabralo na tisoče.
Kakšna usoda bo doletela javno zdravstvo?
Zato se ob zdaj že petnajst tednov trajajoči stavki človek utemeljeno sprašuje, ali se odgovorni sploh zavedajo, kakšno razdejanje bodo pustili za seboj. Ko se bodo odločili za nove izzive in bodo »reševanju« javnega zdravstva, kolikor bo od njega takrat še ostalo, obrnili hrbet; ko bodo obupali, ker sistemske novosti sprejemajo brez poprejšnje preverbe »na terenu«, nakar hitro zazeva nepremostljiv prepad med vizijo teoretikov in izkustvi praktikov.
Mladi zdravniki Slovenije, ki so javno izpostavili nevzdržnost razmer, v katerih pacient, ki potrebuje sanacijo posledic poškodbe, izve, da bo na poseg moral čakati 11 let, pa so ob tem pojasnili tudi, da pacientu vendarle ne bo treba čakati tako dolgo. Operirali ga bodo na Hrvaškem, stroške pa bo kril plačnik, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Jasno je, da to ni rešitev problema oziroma problemov, v katere je zaradi zastarelih sistemskih okvirov in predolgega oklevanja z reformnimi posegi pahnjeno slovensko javno zdravstvo. Aktualnih ukrepov, po zaslugi katerih naj bi sistemu in v njem zaposlenim omogočili okrevanje, pa, vsaj za zdaj, ni mogoče vrednotiti v superlativih.
Ob zdaj že petnajst tednov trajajoči stavki se človek utemeljeno sprašuje, ali se odgovorni sploh zavedajo, kakšno razdejanje bodo pustili za seboj. Ko se bodo odločili za nove izzive in bodo »reševanju« javnega zdravstva, kolikor bo od njega takrat še ostalo, obrnili hrbet; ko bodo obupali, ker sistemske novosti sprejemajo brez poprejšnje preverbe »na terenu«, nakar hitro zazeva nepremostljiv prepad med vizijo teoretikov in izkustvi praktikov.
Kakovost, varnost in pravočasnost zdravljenja na preizkušnji
Na to opozarja tudi sosledje javnih pisem, v katerih zdravniki z vseh koncev Slovenije, zdravniki, ki delajo v osnovnem zdravstvu in v bolnišnicah, opozarjajo na hibe sistema, ki preprosto ne omogoča več kakovostne, varne in celovite obravnave obolelih – ne vseh in nikakor ne pravočasno.
»Zdravstvo je z eno nogo v prepadu. Kmalu bodo pri nas funkcionirale le še nujne zdravstvene storitve,« ocenjujejo Mladi zdravniki Slovenije.
Zato vlado ponovno pozivajo, naj tudi v resnici, ne le z obljubljanjem, poskrbi za javno-zdravstveni sistem in s tem tudi za dobro prebivalcev Slovenije. Povsem nerazumljivo se jim zdi, da tako ministrstvo za zdravje kot vlada »vztrajno tiščita glavo v pesek, čakalne dobe 'skrajšujeta' s spremembami pri nujnosti napotnic, izbrane osebne zdravnike pa 'zagotavljata' s povečevanjem glavarine ...«.
Na nevzdržnost razmer v zdravstvu, ki vedno vplivajo tudi na bolnika oziroma pacienta, opozarja tudi sosledje javnih pisem. V njih zdravniki z vseh koncev Slovenije, zdravniki, ki delajo v osnovnem zdravstvu in v bolnišnicah, opozarjajo na hibe sistema, ki preprosto ne omogoča več kakovostne, varne in celovite obravnave obolelih – ne vseh in nikakor ne pravočasno.
Pacienti, ujeti v navzkrižju sporočil in zapletanju ukrepov
Da takšen pristop v praksi preprosto ni in ne bo vzdržen, je v javnem pismu, naslovljenem na resorno ministrico Valentino Prevolnik Rupel in na celotno vlado, opozorilo tudi 548 družinskih oziroma splošnih zdravnikov. Prvotnemu pozivu 336 družinskih zdravnikov, o katerem smo na zdravstvenem portalu že podrobneje pisali, se je namreč – po odzivu ministrstva za zdravje – pridružilo še 212 stanovskih kolegov, prepričanih, da odziv ministrstva za zdravje »vsebuje številne neresnice in manipulacije, zamolči pa pomembna dejstva, pri čemer odgovorni poskušajo prikriti svojo vlogo pri slabšanju razmer«.
Kakšna je torej po oceni družinskih zdravnikov vloga ministrstva? »Ministrstvo je letos sprejelo uredbo, s katero je drastično zmanjšalo možnosti nagrajevanja timov v ambulanti družinske medicine. Kazni, ki jih lahko dobijo izvajalci družinske medicine, so se povečale – na do 10.000 evrov za posamezno kršitev, kar je petdesetkratno povečanje možnosti kaznovanja, tudi za najbolj banalne administrativne napake ali nedoslednosti. Tudi za morebitni pojav čakalnih dob v osnovnem zdravstvu je predvidena kazen do 10.000 evrov, za vsak primer posebej – in ne glede na to, da pogoji za oskrbo brez čakalnih dob niso vzpostavljeni,« v javnem pismu navajajo osebni zdravniki.
Ob tem še izpostavijo, da ministrstvo za zdravje v prihodnjih mesecih napoveduje oziroma načrtuje tudi spremembo obračunavanja glavarinskih količnikov, brez poprejšnje analize dela na terenu. Zato vlado pozivajo, naj jih »začne poslušati in z ustreznimi ukrepi naslavljati vsebino in bistvo zdravnikovega dela. In naj za rešitev težav ne išče bližnjic in matematičnih poti, saj obstoječe težave na tak način le še dodatno zapleta.«
Družinski zdravniki resorno ministrstvo oziroma vlado pozivajo, naj jih začne poslušati in naj za rešitev težav ne išče bližnjic in matematičnih poti, saj na tak način obstoječe težave le še dodatno zapleta, namesto da bi jih reševala sistematično, s poudarkom na vsebini in na bistvu zdravnikovega dela.
Kam je zataval fokus sistemskega ukrepanja?
Na navedbe resornega ministrstva pa so se odzvala tudi vsa zdravniška združenja in organizacije – poleg zdravniške zbornice in zdravniškega društva ter strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov tudi sindikat Fides in sindikat zdravnikov družinske medicine Praktik.um. Odziv ministrstva za zdravje na javno pismo zdravnikov družinske medicine so ovrednotili kot zavajajočega, saj da »prikazuje na videz pozitivno sliko trenutnega stanja našega primarnega zdravstvenega sistema in domnevnih napredkov, vendar se ta upodobitev ne ujema z vsakodnevno resničnostjo, s katero se srečujejo družinski zdravniki.«
Po oceni zdravniških združenj namreč podedovani model zdravstvenega varstva, ki ga na ministrstvu oglašujejo kot uspešnega, spregleda temeljna vprašanja: izgorelost zdravnikov, administrativne obremenitve in vse več zahtev, ki se – brez ustrezne podpore – kopičijo na plečih zdravstvenega osebja. Po njihovem prepričanju aktualni vladni ukrepi spodkopavajo kakovost oskrbe, prizadevanja za digitalizacijo pa »uvajajo nove pritiske, tudi z grožnjami glede strogih kazni za neupoštevanje vnosa podatkov, vključno z morebitnim preklicem zdravniških licenc.«
Zdravniške asociacije opozarjajo, da resorno ministrstvo prikazuje na videz pozitivno sliko trenutnega stanja osnovnega zdravstva, skupaj z domnevnim napredkom, vendar se ta upodobitev ne ujema z vsakodnevno resničnostjo.
Zdravniška združenja o vse prej kot spodbudnih razmerah v zdravstvu
Zdravništvo v zadnjih tednih odločno in sistematično opozarja na neustreznost vladnega ravnanja, kajti po njihovi oceni vlada po eni strani napoveduje napredek v dobro javnega zdravstva, po drugi strani pa v praksi tako in drugače prihaja do slabšanja kakovosti storitev. In to nas mora skrbeti.
Tudi o tem bo najverjetneje tekla beseda na jutrišnji skupni izjavi vseh zdravniških asociacij. O stanju slovenskega zdravstva, ki ni rožnato. O razmerah, ki se danes zdijo skorajda nepopravljive.
Jasno je, kam bo usmerjen fokus opozoril – vprašanje pa je, ali bo opozorilom zdravništva sploh še kdo pripravljen prisluhniti. Kajti sistemsko-odločevalska karavana gre naprej, nemoteno si utira svojo pot, kakršnakoli že ta je – bolniki pa, v vedno večjem številu, čakajo, pa ne na zdravljenje v sosednji državi, ampak na ureditev razmer doma, v našem zdravstvu. In tudi na konec sistematičnega poigravanja s sistemsko rubikovo kocko.
Bo opozorilom zdravništva sploh še kdo pripravljen prisluhniti? Sistemsko-odločevalska karavana gre naprej, nemoteno si utira svojo pot, kakršnakoli že ta je – bolniki pa, v vedno večjem številu, čakajo, pa ne na zdravljenje v sosednji državi, ampak na ureditev razmer doma, v našem zdravstvu. In tudi na konec sistematičnega poigravanja s sistemsko rubikovo kocko.
Simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
