»Družinski zdravniki se zelo dobro zavedamo, da v zdajšnjih razmerah, ki jih omogoča sistem, pacientom lahko zagotavljamo le tekoči trak, ki je resnično slabo dostopen. Vendar imamo in poznamo konkretne rešitve, ki smo jih že predali tudi strateškemu svetu za prenovo zdravstvenega sistema; ta sicer še ni končal z obravnavo, vendar smo prepričani, da bi z uresničitvijo predlogov, ki jih za družinsko medicino načrtuje ministrstvo za zdravje, naredili prvi korak v pravo smer. To bo treba nadgrajevati s poudarkom na kakovosti in pridobivanju strokovnega kadra, kar bo za družinsko medicino vitalnega pomena – zlasti zato, ker bi nekateri akterji v zdravstvu, ki so v preteklosti tako rekoč izničili zanimanje za družinsko medicino, očitno na vsak način, pa naj bo ta še tako nedopusten, radi pridobili status zabijalca zadnjega žeblja v krsto javnega zdravstva,« je prepričan mag. Igor Muževič, ki v povezavi z omenjenim dogajanjem dodaja, da je priprava tožbe, ki jo namerava osebno vložiti proti civilni iniciativi Glas ljudstva »zaradi neresničnih navedb in bizarnih izpeljank teorije zarote«, že v zaključni fazi.

Sicer pa je v tem kontekstu sindikat Praktik.um tudi v sklopu javnega pisma opozoril, da družinski zdravniki nikakor ne bodo dali priložnosti »nekaj glasnim posameznikom, ki so že od prej znani po povzročanju škode v zdravstvu, da spremenijo naše delo v mesoreznico zdravstvenih tegob bolnikov, saj omenjeni to vlogo že sami izvrstno opravljajo«.

Družinski zdravniki, ki so danes preobremenjeni, bolnikom ne morejo (več) zagotoviti ključnega dejavnika, ki najizraziteje vpliva na kakovost in varnost obravnave: časa.

Kako ukiniti sindrom tekočega traku in se vrniti h kakovostni, varni in celoviti obravnavi?

»Zdaj imamo v družinski medicini slabo dostopen tekoči trak. To občutimo tako bolniki kot zdravstveni delavci. Razbremenitve z dodatnim kadrom si želimo zato, da bi postali vsaj dobro dostopen tekoči trak, ki omogoča hitro, splošno in zadovoljivo zdravstveno oskrbo. Če pa želimo iz splošne medicine narediti pravo družinsko medicino, bomo morali preseči logiko tekočega traku,« poudarja Igor Muževič, ki ocenjuje, da je doseganje tega cilja mogoče edino z nižanjem glavarinskih količnikov.

Po drugi strani pa predsednik sindikata Praktik.um poudarja: »Če bodo na ministrstvu za zdravje delali tako, kot mislimo, da delajo, imamo vendarle razlog za optimizem – kljub številnim oviram, ki jih je načrtovano uvajanje novosti deležno na vsakem koraku.«

Bo delo v ambulanti po uveljavitvi zakonodajnih novosti potekalo bolj tekoče?

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je, denimo, v sklopu zadnje novinarske konference zagotovil, da na ministrstvu pripravljajo zakonodajne spremembe, ki da bodo pomagale pripraviti teren za prihodnost v smislu pomembne administrativne razbremenitve zdravnikov in posledično boljše dostopnosti ter omogočanja kakovostnejše, varnejše in prijaznejše obravnave.

»Na ministrstvu za zdravje imajo posluh za ureditev administrativnih obremenitev in prenos kompetenc z zdravnika na diplomirano medicinsko sestro. Digitalizacija sama po sebi sicer še ne pove, ali bo delo v ambulanti po sprejetju novih zakonodajnih rešitev potekalo bolj gladko ali ne, toda z začrtanim pristopom bi lahko v pomembni meri razbremenili zdravniško delo in, paradoksalno, zdravnike spodbudili tudi k opredeljevanju večjega števila glavarinskih količnikov. Jasno je namreč, da moramo zagotoviti vsaj kakovostnejši tekoči trak v obravnavi pacientov – kajti ta danes deluje zelo slabo, s čimer smo nezadovoljni tako zdravniki kot pacienti. Če želimo preprečiti sesutje sicer izvrstno zastavljenega delovanja osnovnega zdravstva, so spremembe nujne. Predvsem pa je oziroma bo treba zdržati pritiske interesnih skupin, ki si želijo, da do sprememb ne bi prišlo,« je prepričan sogovornik.

Simbolične fotografije: iStock; portret Igorja Muževiča: osebni arhiv

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani