»V srednji Soški dolini je epidemija bolezni zaradi azbesta prisotna že dolgo – in še vedno ji ni videti konca, pri čemer je jasno, da bi bilo grozljivih posledic manj, če bi odgovorni pravočasno ukrepali. Zdaj nas skrbi, kako bodo izpusti iz Salonitove sosežigalnice vplivali na bolno dolino, zato pričakujemo hitre in učinkovite odločitve za zaščito zdravja ljudi,« pravi Nevenka Mlinar, prvopodpisana na pozivu odgovornim za takojšnje ukrepanje v smislu zaščite zdravja, ne dobičkov. Pod zahteve se je doslej podpisalo 314 zdravnikov in zobozdravnikov, predstavnikov različnih vej medicine – 162 podpisnikom iz goriške regije so se najprej pridružili člani skupščine zdravniške zbornice, zdaj podpisi zdravnikov prihajajo z vseh koncev Slovenije.

Pa bodo ti, ki so v Sloveniji s privzetjem različnih funkcij prevzeli tudi odgovornost za ukrepanje v dobro prebivalstva, tudi v resnici ukrepali, pospešeno, moralno in etično neoporečno? Se bodo odzvali na apel zdravniške stroke, ki v najbolj bolečih podrobnostih pozna posledice (dolgotrajne) izpostavljenosti škodljivim snovem, s katerimi je okolje po zaslugi dopuščanega sistematičnega onesnaževanja sicer obremenjeno ne le v okolici Anhovega, ampak tudi drugod po Sloveniji – v celjski kotlini, mežiški kotlini, na območju Vrhnike, kjer je svoj okoljski odtis pustila nekdanja tovarna usnja ...? Bodo priznali, da so razmere v Posočju nedopustne? 

Bodo obljube glede ukrepanja iskrene, drugačne od do zdaj dopuščanega dogajanja, ko, denimo, predstavniki slovenske industrije Evropski komisiji preprosto niso poslali podatkov o uporabljenih tehnologijah in o izpustih v okolje pri delovanju sežigalnic? Posledično Slovenije – poleg še treh vzhodnoevropskih držav – na zemljevidu, ki ga bo izrisalo poročilo EU o sežiganju odpadkov, preprosto ne bo. Zato se bo morda zdelo, da je v naši zeleni državi vse lepo in prav ...

Vendar ni tako. In zato se zbiranje podpisov med zdravništvom nadaljuje; 6. februarja nameravajo okoljskemu ministru Simonu Zajcu izročiti apel s podpisi in zahtevami za ukrepanje, ki naj bi najprej sprožile postopek za omejitev dovoljenih emisij pri sosežigu, kajti, kot poudarja predsednica zdravniške zbornice dr. Zdenka Čebašek – Travnik, »nedopustno je, da prebivalci, ki živijo v okolici sosežigalnic, nosijo nekajkrat večje okoljsko breme, kar se odraža na njihovem zdravju«. 

Zdravniki se ob tako evidentni kršitvi oziroma teptanju človekovih pravic zavedajo svoje strokovne, moralne in etične dolžnosti, da povzdignejo svoj glas. In na novinarski konferenci so, vsak s svojega strokovnega vidika, nanizali toliko argumentov, da bi si na njihovi osnovi vsi odločevalci – ne le vlada in njene strokovne službe, ampak tudi poslanci – morali zavihati rokave in urgentno spremeniti razmere, v katere je slovensko prebivalstvo pahnjeno tudi zaradi prevelike popustljivosti na račun industrije, o kateri ne kratkoročno ne dolgoročno ni mogoče govoriti v superlativih. 

V tem kontekstu so nadvse povedne posledice, ki jih velja pripisati Salonitu. »Naši bolniki vedo, da bodo imeli azbestna vlakna v svojih telesih vse življenje. Zaradi prizadetosti pljuč težko dihajo, kašljajo in imajo bolečine v prsih. Strah jih je. Mnogi so izgubili svoje bližnje. Ko zboli njihov sosed ali prijatelj, pridejo v ambulanto, da poslušamo tudi njihova pljuča – da bi vedeli, če je z njimi še vedno vse v redu. Strah jih je, ko gredo k pulmologu; upajo, da jim ne bodo postavili najhujše anhovske diagnoze: mezoteliom ali pljučni rak. Če pa se nekomu to zgodi, je ob naslednjem obisku med nama mučna tišina, saj se tudi sama počutim tako zelo nemočno in res težko najdem prave besede,« pravi Nevenka Mlinar. In prav zato je v sebi našla odločenost za ukrepanje, ki zdaj prerašča v udarni val pomembnega dela civilne družbe, pred katerim si politika ne bo več ne mogla ne smela zatiskati oči, predvsem pa na podlagi porozne zakonodaje industriji ne bo smela več dopuščati umazanega početja, ki ugaša življenja.

Pojavnost malignega mezotelioma je največja prav v goriški regiji. Pa tudi zgodba o azbestu še ni končana, kajti bolezen se lahko pokaže pozno, od izpostavljenosti do diagnoze lahko minejo celo štiri desetletja ali več. Seveda ne gre zgolj za maligni mezoteliom, kajti azbest povzroča tudi bolezni pljuč in drugih organov, povzroča raka pljuč, raka prsne ali trebušne mrene (maligni mezoteliom), raka grla, raka jajčnikov; nakazujejo se tudi povezave med izpostavljenostjo azbestu in nastankom raka žrela, raka želodca ter raka debelega črevesja.

Podatki so jasni, okoljskih ukrepov, ki bi vzeli v bran zdravje ogroženih prebivalcev, pa ni. Se bo premaknilo zdaj, ko so glas povzdignili tudi zdravniki, ne le civilna okoljska združenja? Se bo klic na pomoč dotaknil politike, vlade?

Upajmo, kajti vprašanj, ki se dotikajo zdravja slovenstva, je veliko in so tehtna, nič manj kot odgovori nanja. Zakaj torej zdravniki danes glasno opozarjajo, da bi načrtovano odločanje o povečanju obsega sosežiga odpadkov v Salonitu pomenilo dodatno nedopustno zdravstveno in okoljsko obremenitev? Kaj sežiganje odpadkov pomeni s toksikološkega vidika? Kakšen odtis (so)sežigalnice puščajo na pljučih ljudi, ki jih dosežejo strupeni izpusti? Kakšen je vpliv nevarnih kemikalij v zraku na dihala otrok? Kako in zakaj izpostavljenost azbestu še danes vpliva na zdravje prebivalcev kanalske občine? Kakšno sporočilo prinašajo tudi druga industrijsko onesnažena področja v Sloveniji? Kako je z določanjem in upoštevanjem mejnih vrednosti pri izpustih? Kako odgovorna je slovenska vlada, kako odločna v skrbi za zdravje volivcev bi morala biti politika? Kakšno vlogo bodo v prihodnje – tudi na tej ravni – odigrali ministrstvo za okolje, republiška agencija za okolje, ministrstvo za zdravje in vlada kot celota? Kaj pričakujejo predstavniki okoljskih združenj, kaj si želijo prebivalci ogroženega območja v neposredni bližini Salonita?

Mnenja zdravnikov in domačinov o vseh vidikih ogroženosti zaradi Salonita

O tem smo se za Zdravstveniportal.si pogovarjali s štirimi zdravniki, ki delajo v sklopu UKC Ljubljana – z doc. dr. Matevžem Harlanderjem s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni Interne klinike, z Marino Praprotnik s Pediatrične klinike, z doc. dr. Miranom Brvarjem s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Interne klinike ter z izr. prof. dr. Metodo Dodič Fikfak, predstojnico Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa –, s prvopodpisano na apelu zdravnikov odločevalcem Nevenko Mlinar, z Majdo Pohar s Centra za zdravstveno ekologijo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), z Bogomirjem Bavdažem, predsednikom društva Eko Anhovo, medtem ko je Miha Stegel o problematiki Salonita spregovoril z zornega kota domačina, prebivalca Kanala. Več v spodnjih video posnetkih.

Takrat se spomni, bistra Soča ...

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.