Izhodišče za celovit pogovor s predstojnico Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana prof. dr. Metodo Dodič Fikfak, v katerem se boleče razkriva neurejenost ukrepanja v smislu čim bolj celovite zaščite narave in zdravja pri nas, je bil požar v podjetju Fragmat v Podskrajniku in zaskrbljenost tamkajšnjih prebivalcev, ki s pojasnili strokovnih služb po opravljenih meritvah in analizah niso bili zadovoljni in posledično ne pomirjeni. Zato so mesec dni po požaru svoja vprašanja in dileme prek zdravstvenega portala v obliki apela za dosledno ukrepanje naslovili na predsednika vlade Marjana Šarca in predsednika države Boruta Pahorja – in temu zdaj sledi še poziv nesporne strokovne avtoritete na tem področju.
.png)
.png)
Celotni video intervju objavljamo na koncu članka, kjer dodajamo tudi povezave na najbolj izstopajoče vsebinske sklope, od posledic ekoloških nesreč, vključno s požarom v Podskrajniku, do nepriznavanja poklicnih bolezni in namernega prikrivanja podatkov o zastrupljanju okolja in prebivalstva.
Na apel so se odzvali iz premierovega kabineta in poslali pojasnila institucij, ki so se ukvarjale s konkretnim okoljskim problemom – ki, mimogrede, še vedno nima pravega epiloga –, vendar številna vprašanja ostajajo preslišana.
Zato smo se odločili za poglobljen intervju z izvrstno poznavalko tovrstne problematike, ki že leta in desetletja trka na vest države, da bi z ustreznejšim ukrepanjem bolje zaščitila zdravje prebivalstva – pa ji doslej prav tako niso prisluhnili, ne dovolj. Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak v video intervjuju tudi s konkretnimi primeri razkriva blišč in bedo zelene Slovenije v skrbi za zdravje prebivalstva.
Iz urada predsednike države se na apel prebivalcev območja, po katerem je požarni oblak iz Fragmata raznosil in raztrosil zgorele snovi in delce, niso odzvali. Iz premierovega kabineta pa so sicer poslali pojasnila institucij, ki so se ukvarjale s konkretnim okoljskim problemom – ki, mimogrede, še vedno nima pravega epiloga –, vendar številna vprašanja ostajajo preslišana.
Zato smo se odločili za poglobljen intervju z izvrstno poznavalko tovrstne problematike, ki že leta in desetletja trka na vest države, da bi z ustreznejšim ukrepanjem bolje zaščitila zdravje prebivalstva – pa ji doslej prav tako niso prisluhnili, ne dovolj. Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak v video intervjuju tudi s konkretnimi primeri razkriva blišč in bedo zelene Slovenije v skrbi za zdravje prebivalstva.
»Raziskovalec ve določeno stvar – ni pa nujno, da zna to povedati na način, ki bo razumljiv vsem in vsakomur. Da to resnico – če je resnica – nekomu preneseš, moraš imeti bodisi ustrezno izobrazbo bodisi nekoga, ki bo to znal narediti na pravi(lni) način. Ljudi je treba poslušati in jim odgovarjati, dokler sprašujejo – ne moreš in ne smeš biti užaljen, ker ti ne verjamejo,« je v video intervjuju za Zdravstveniportal.si poudarila prof. dr. Metoda Dodič Fikfak in svoje mnenje ilustrirala s konkretnim, zelo aktualnim primerom.
.png)
.png)
.png)
Raziskovalec ve določeno stvar – ni pa nujno, da zna to povedati na način, ki bo razumljiv vsem in vsakomur. Da to resnico – če je resnica – nekomu preneseš, moraš imeti bodisi ustrezno izobrazbo bodisi nekoga, ki bo to znal narediti na pravi(lni) način.
Ljudi je treba poslušati in jim odgovarjati, dokler sprašujejo – ne moreš in ne smeš biti užaljen, ker ti ne verjamejo.
V nekem slovenskem podjetju je bil do nedavnega na odgovornem mestu zaposlen očitno odgovoren, vesten človek, ki so ga odpustili, ker je postavljal preveč vprašanj in pričakoval preveč odgovorov. »Ta gospod mi je pred dvema dnevoma poslal pismo o neverjetni izpostavljenosti strupenim snovem, takšni, pri kakršni človeku zastane dih, in povedal, da je delodajalec zaposlenim potem, ko so zahtevali meritve, rekel: 'Pa menda boste ja zaupali firmi!?' Oprostite, sodobni človek ne zaupa nikomur več. Zato je z njim treba znati komunicirati in to delo zaupati človeku, ki mu bodo ljudje počasi vendarle začeli verjeti. Vedeti je treba, da se je istim ljudem ali njihovim staršem pri nas toliko in toliko let lagalo. V Sloveniji nismo vedeli nič o polutantih, onesnaževalcih ...«.
Ob tem predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela izpostavi primer polikloriranih bifenilov (PCB), ene izmed najbolj toksičnih snovi, ki jih je ustvaril človek. »Spomnim se izbruha problema s PCB v Beli krajini, ko nam je predstavnik najvišje strokovne institucije v Sloveniji rekel: 'Saj to ni nič! Moja družina ga uživa z žlico ...'. Če nekaj takega izjavi raziskovalec z vsemi možnimi nazivi, kako naj potem ljudje, ki so jim dolga leta lagali, na najvišji ravni, sploh (še) verjamejo uradnim trditvam o varnosti in neogroženosti?!?«
Spomnim se izbruha problema s PCB v Beli krajini, ko nam je predstavnik najvišje strokovne institucije v Sloveniji rekel: 'Saj to ni nič! Moja družina ga uživa z žlico ...'.
Če nekaj takega izjavi raziskovalec z vsemi možnimi nazivi, kako naj potem ljudje, ki so jim dolga leta lagali, na najvišji ravni, sploh (še) verjamejo uradnim trditvam o varnosti in neogroženosti?!?
Zato Metoda Dodič Fikfak poudarja, da se je v tovrstnih primerih na neskončno spraševanje treba odzivati z neskončnim odgovarjanjem. »Vedeti je treba, da bo vedno nekdo, ki bo dvomil – ker bo tak po naravi. Težki kadilci, denimo, se bodo pripravljeni prepirati zaradi malenkostnega povišanja kroma v zemlji in ne bodo verjeli, da je vsebnost teh snovi v cigareti, ki jo kadijo, bistveno višja. Ta fenomen lahko ponazorim z okoljskim znanjem, ki ločuje dve vrsti tveganj, sprejemljivo in nesprejemljivo. To pomeni, da je tisto tveganje, ki si ga posameznik 'izbere', manjše, ker ga osebno razume kot takega – pravico pa se ima pritoževati proti tveganju, ki ga ne sprejema in ki ga ni povzročil. In nima dolžnosti, da sprejme tveganje, ki ga povzroči požar v tovarni.«
.png)
.png)
.png)
Okoljsko znanje ločuje dve vrsti tveganj, sprejemljivo in nesprejemljivo. To pomeni, da je tisto tveganje, ki si ga posameznik 'izbere', manjše, ker ga osebno razume kot takega – pravico pa se ima pritoževati proti tveganju, ki ga ne sprejema in ki ga ni povzročil. In nima dolžnosti, da sprejme tveganje, ki ga povzroči požar v tovarni.
In to, kot dodaja sogovornica, bomo tudi v Sloveniji počasi morali dojeti. »Našim politikom je treba sporočiti, naj poskušajo biti bolj pošteni in strokovni. Te službe imajo povsod po svetu neodvisne strokovne institucije, ki pripravijo podlage, glasnike, ki znajo to povedati, in temu sledijo politične odločitve, ki so vedno stvar dogovora. Ljudje pa imajo pravico do svojega mnenja. Tudi v ZDA ta ureditev ni optimalna, niti najmanj idealna. Za vsako škodljivo snov obstajajo formule, ki omogočajo izračun tveganja, ki si ga je še mogoče privoščiti. Določijo standard, pri katerem se točno ve, koliko žrtev bo zahteval in koliko je posledično mogoče pričakovati tožb. Standardi niso nič drugega kot nenehna tehtanja, kaj si nekdo lahko privošči in česa ne. Zato tako zelo ves čas pogrešam znanje. Naj gre za politike ali za naše tako imenovane strokovnjake – realnost je grozljivo, grozljivo pomanjkanje znanja, z manj znanja pa lahko manipuliraš!«
Tudi v ZDA ta ureditev ni optimalna, niti najmanj idealna. Za vsako škodljivo snov obstajajo formule, ki omogočajo izračun tveganja, ki si ga je še mogoče privoščiti.
Določijo standard, pri katerem se točno ve, koliko žrtev bo zahteval in koliko je posledično mogoče pričakovati tožb.
Zato je tudi predstojnica kliničnega inštituta (podobno, kot so to naredili domačini, čakajoči na celovita pojasnila in ukrepe po požaru v Podskrajniku) na vrh države oziroma politike naslovila konkretni apel za ukrepanje. Poziv z natančno opredeljenimi zahtevami, ki – tudi s pomočjo konkretnih primerov, v katerih so uradne službe pokazale ne le blišč, ampak tudi bedo svoje sposobnosti za ukrepanje – nakazujejo, kaj vse je treba narediti, da bomo vsi skupaj sčasoma vendarle lahko zaživeli v prijaznejšem in bolj zdravem okolju.
Je mogoče pričakovati resen odziv in začetek sprememb, ki bodo vodile v dosledno ukrepanje, pa naj gre za priznavanje poklicnih bolezni, za boljše preprečevanje okoljske ogroženosti, za doslednejše ukrepanje proti tovarnam, ki skrivajo resnico o uničujoči dediščini, ki jo zapuščajo zaposlenim in bližnjim prebivalcem?
.png)
.png)
.png)
Zato je tudi predstojnica kliničnega inštituta (podobno, kot so to naredili domačini, čakajoči na celovita pojasnila in ukrepe po požaru v Podskrajniku) na vrh države oziroma politike naslovila konkretni apel za ukrepanje. Poziv z natančno opredeljenimi zahtevami, ki – tudi s pomočjo konkretnih primerov, v katerih so uradne službe pokazale ne le blišč, ampak tudi bedo svoje sposobnosti za ukrepanje – nakazujejo, kaj vse je treba narediti, da bomo vsi skupaj sčasoma vendarle lahko zaživeli v prijaznejšem in bolj zdravem okolju.
Povezave na ključne vsebinske sklope iz video intervjuja
| PODSKRAJNIK | |
| 0:00 | |
| – | nevarnost majhnih prašnih delcev, ki pri otrocih in bolnikih vplivajo zlasti na respiratorni in srčno-žilni sistem, ljudje pa zaradi njihove majhnosti ne poskrbijo za ustrezno zaščito |
| – | nevarnost kemijskih snovi, nastalih pri gorenju stirena, in voltaičnega kritja, v katerem so lahko prisotne težke kovine |
| – | problem odtekanja gasilskih vod, ki so zaradi kraškega terena od vsega še najbolj potencialno nevarne |
| 4:30 | |
| – | če so srčno-žilni in respiratorni bolniki (astma, bronhitis) neposredno izpostavljeni gorenju, se jim zdravstveno stanje običajno poslabša |
| – | prebivalstvo in gasilci zaradi požara ne bi smeli biti ogroženi, saj je šlo za enkratno izpostavljenost, ki jo človeško telo zmore preboleti; dokazano pa je nevarna daljša izpostavljenost kancerogenemu stirenu (delavci v tovarnah) |
| – | opozorilo pri otrocih, zaradi možnosti večkratne izpostavljenosti tovrstnim strupom (tudi kasneje v življenju) |
| 6:39 | |
| – | vsak požar bi bilo (zaradi preprečevanja novih požarov) treba raziskati do potankosti |
| – | toksičnost snovi v gasilski peni (polifluorirane alkilne substance) zaradi prehajanja v pitno vodo, kar je pereč problem zlasti v kraškem svetu |
| 9:15 | |
| – | neposrednih posledic takega požara na zdravje (rak, poslabšanje respiratornega trakta, vpliv na srce) se ne bo nikoli odkrilo, ampak bodo te bolezni povezovali z drugimi dejavniki |
| – | trditev, češ da so bile vse meritve v skladu z veljavnimi standardi: problem pri nas je pomanjkanje standardov, primerjava z razvitim svetom pa pokaže, da, za razliko od Slovenije, napredne države standarde spreminjajo prej, preden se neizpodbitno ugotovi, da neka snov škodi zdravju |
| – | standard ne pomeni 100-odstotno varne meje, ampak dogovorjeno mejno vrednost, ki zdravemu človeku praviloma ne bi smela škoditi |
| – | če ljudje niso ozaveščeni, je standard visok; več ko vemo o neki snovi, bolj se standard pomika navzdol |
| – | nujna je zaostritev standardov glede nadzora; osnova je preprečevanje požarov in spoznanje, da vsaka industrija ni primerna za vsako področje (Kras); dodelati je treba sistem za odtekanje gasilskih vod |
| OKOLJE IN ZDRAVJE | |
| 16:16 | |
| – | primer družine, ki je zbolela za mezoteliomom, rakom, katerega nastanek je pogojen z izpostavljenostjo azbestu |
| – | zdravstveni svet v državni program za obvladovanje raka ni vključil vpliva okolja na to bolezen, čeprav rak ni samo genetska predispozicija, ampak v 60 do 80 odstotkih na nastanek te bolezni vpliva tudi okolje |
| – | neozaveščenost delodajalcev in delavcev glede prisotnosti karcinogenov v tovarnah; ignoranca tudi v primeru, ko so prizadeti seznanjeni s konkretnimi dejstvi |
| – | porazni rezultati raziskave med delodajalci glede izpostavljenosti zaposlenih kremenčevemu pesku |
| 20:33 | |
| – | nazadovanje pri kakovosti meritev izpustov, saj so tovarne same odgovorne za meritve; nujna uvedba nadzorne inštitucije in primerjave rezultatov |
| – | pretekli dolg (onesnaženost iz preteklosti) – Bela Krajina (PCB – razpolovna doba 50 let), Mežica, polja v Prekmurju in proti Celju, Celje (težke kovine), Anhovo (azbest), Žirovski vrh, Vrhnika (obremenjenost s težkimi kovinami zaradi tovarne usnja) |
| – | zakaj ne drži, da ruski delavci ne zbolevajo zaradi azbesta, medtem ko slovenski zaradi njega umirajo |
| – | če želimo kakovostno živeti sedemdeset, osemdeset ali devetdeset let, se mora perspektiva glede vplivov okolja spremeniti |
| 27:42 | |
| – | pozitivna razlika v sprejemanju znanstveno podprtih dokazov okoljskega vpliva med študenti medicine (pred 20 leti v predavalnici prikriti smeh s podcenjevanjem, danes želja vedeti) |
| – | v Sloveniji praktično nimamo strokovnjakov na področju vpliva okolja na zdravje, prav tako ni tovrstnega študija na medicinski fakulteti |
| – | sporočilnost ob vseh požarih, češ da ne vplivajo na zdravje človeka, je napačna; pravo sporočilo bi moralo biti, da se to ne sme več zgoditi, ljudi je treba seznaniti s tem, čemu so bili izpostavljeni |
| – | odprto ostaja vprašanje, kaj (poleg izmerjenega) se še sprošča, česar bodisi ne merimo bodisi ne znamo izmeriti, nujno je dolgoročno spremljanje stanja z meritvami |
| POKLICNE BOLEZNI | |
| 33:19 | |
| – | samo v zadnjih 20 letih smo »sproducirali« 20.000 poklicnih bolnikov, ki ne vedo, da to so |
| – | poklicnih bolezni v Sloveniji ne priznavamo od leta 1990 |
| – | v kontekstu poklicnih bolezni moramo primerjati izpostavljenost stirenu zaradi požara z redno izpostavljenostjo (40 let po 8 ur) na tisoče delavcev v Sloveniji |
| – | imamo od 200 do 300 poklicnih bolezni, ki vključujejo vse od diagnoze raka, alzheimerjeve bolezni, prizadetosti centralnega živčnega sistema pa do kostno-mišičnih bolezni |
| – | vsak polutant lahko povzroča tudi do pet poklicnih bolezni |
| – | konkretni primeri proizvodenj in zanje značilnih bolezni, ki pa jih invalidske komisije niti v enem primeru niso označile za poklicne bolezni |
| – | gre za ignoranco, neznanje ali pritisk delodajalcev? |
| – | pomembna ni le pravica delavca, da mu poklicno bolezen priznajo skupaj z odškodnino, pravico do premestitve in 100-odstotnim nadomestilom osebnega dohodka, ampak je pomembno predvsem, da se polutant odstrani, ker bodo sicer zboleli tudi drugi |
| – | v Sloveniji proizvajamo invalide |
| – | poveden primer razmišljanja menedžerja iz banke |
| APELI | |
| 41:17 | |
| – | apel predsedniku države in predsedniku vlade: nujna ustanovitev neodvisne institucije, ki bo nadzorovala vse izpuste v okolje; vzpostavitev pravil in inšpekcije, ki bo kontrolirala njihovo izvajanje; ozaveščanje delodajalcev in delavcev; ozaveščanje že od vrtcev in šol dalje; sanacija onesnaženih področij; nujno merjenje naravnega radioaktivnega sevanja pred začetkom gradnje hiše kot pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja |
| – | apel ministrstvu za okolje in prostor, ministrstvu za zdravje, ministrstvu za kmetijstvo – morali bi sodelovati, ne pa deliti pristojnosti med inšpektorate |
| – | apel ministrstvu za delo: utopično je pričakovati ureditev razmer na delovnem mestu, dokler ne bomo imeli primerno velikih in ustrezno izobraženih inšpekcijskih služb |
| – | nujno urediti področje poklicnih bolezni |
| – | problemi (ne)zaupanja in (ne)ustrezne komunikacije |
| – | izračunavanje standardov v ZDA |
| – | ključni problem pri nas: izrazito pomanjkanje znanja med politiki in v strokovni javnosti |
| – | razlika med sprejemljivim in nesprejemljivim tveganjem: posameznik je dolžan sprejeti tveganje zaradi kajenja, če se je odločil za to razvado – ni pa dolžan sprejemati tveganja, ki mu ga povzroča gorenje tovarne |
Celotni video intervju
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
Nekaj FB komentarjev naših bralcev
(klikni za povečave)
Več komentarjev tukaj.
