Ali so strokovne službe vzele pod drobnogled tudi stiren oziroma njegove metabolite, tudi zaradi poznejših učinkov na zdravje, ki jih sicer nihče več ne bi pripisoval posledicam izpostavljenosti nevarnim snovem? Na NIJZ zagotavljajo, da je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano v odvzetih med številnimi produkti gorenja poleg dioksinov in furanov meril tudi stiren. Pa bodo ti podatki, s katerimi bo javnost seznanjena čez nekaj dni, prinesli tudi odgovor na vprašanje glede metabolitov stirena?

V tem tednu smo pospešeno iskali odgovore na številne dileme, povezane s posledicami požara, vendar strokovne službe, ki izvajajo analize, še nimajo rezultatov – razen tistih, v katerih so pod drobnogled vzeli štiri vzorce trave in vzorec sibirskih borovnic ter ugotovili, da so »izvidi skladni, rezultati pa pod mejo detekcije« – in tako že v torek preklicali začasno omejitev paše. Je bila taka odločitev utemeljena ali preuranjena?

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano trdijo, da so rezultati preiskovanih parametrov verodostojni – a po neposrednih informacijah, ki jih dobivamo s terena, temu verjamejo le redki. In kakšen je pogled na aktualno dogajanje z vidika zdravja? Razloga za strah ni, so pa odzivi raznoliki – tudi ali predvsem zato, da bi v Sloveniji vendarle prišlo do premika v smislu doslednejše in bolj ažurne zaščite zdravja zaradi okoljske ogroženosti, ki jo prinašajo takšni požari pa tudi marsikaj drugega.

France D. Korošec: »Moja zelenjava čaka na zeleno luč – ne verjamem, dokler ni potrditev, da so pepel in črne saje res neškodljivi«

»Naslednje dopoldne po požaru sem v okolici hiše raziskal in pobral vse, kar se je dalo pobrati – in tega, kar sem našel, me je zelo strah,« pravi bralec zdravstvenega portala France D. Korošec iz Begunj pri Cerknici. Zgoreli materiali v velikosti od 15 centimetrov navzdol, v vseh dimenzijah, do mikro delcev, so zemljo prekrili na gosto. Vzorce, pobrane na vrtu, je dokumentiral in jih shranil, domače zelenjave in sadja pa ne namerava uživati, dokler odgovori o nastalih posledicah ne bodo povsem nedvoumni.

»Živim v Begunjah, severovzhodno od pogorišča Fragmata – in se sprašujem, kako na gosto je črni oblak na koncu svoje poti nasul ohlajene materiale po zemlji od Cajnarjev do Sv. Vida, od Blok do Dobrepolja ... Hudo, res hudo,« meni France D. Korošec, zato poudarja: »Moja zelenjava čaka na zeleno luč – ne verjamem, dokler ni potrditev, da so pepel in črne saje res neškodljivi. Šele potem, ko bomo dobili tako potrditev, bomo začeli doma pridelano zelenjavo tudi uživati – in enako velja za vse, kar je posajeno v vsej pokrajini, ki jo je prekril črni oblak.« Ob tem opozori, da je črni oblak prešel potočje, iz katerega se napajajo različni vodovodi, tudi vodovod za Cerknico – in tudi nanj stresal vse te zgorele snovi.

France D. Korošec se sprašuje tudi o (ne)oporečnosti že pospravljenega sena s kmetijskih površin, »ki je nedvoumno vsebovalo veliko pepela, padajočega izpod črnega oblaka ... To so ostanki delno zgorelega stirodurja, ki so ga ljudje pospravljali s polj dan, dva ali tri dni po prehodu 'črne pošasti'.«

Dvomi so veliki, aktualni, resni; pojasnila, ki bi dvome razblinila, pa prihajajo bistveno prepočasi. Kaj narediti, komu verjeti, kako ukrepati? Videnja so različna, tako kot pojasnila in odgovori, ki imajo ost kritičnosti zelo različno našiljeno.

Prof. dr. Metoda Dodič – Fikfak: »Nobena meritev nam ne bo povedala, da je vse v redu!«

Kot je za Zdravstveniportal.si pojasnila prof. dr. Metoda Dodič – Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, pri gorenju stiropora poleg vseh vrst prašnih delcev in ogljikovega monoksida nastajajo tudi stiren in policiklični aromatski ogljikovodiki.

»Policikličnih aromatskih ogljikovodikov je veliko; v okolju ostanejo različno dolgo in imajo tudi zelo različne značilnosti. V glavnem so nevarni, brez dvoma toksični, najbolj se bojimo njihovega dolgotrajnega delovanja, po dolgi latentni dobi. Osebno me ni strah, da bi kdorkoli zbolel za rakom samo zaradi požara v Fragmatu, kajti verjetnost za kaj takega je minimalna. Opozarjam predvsem na to, da so vzroki, ki privedejo do bolezni, številni in jih potem, ko človek zboli, praktično ni mogoče nedvoumno identificirati kot povzročitelje,« opozarja Dodič Fikfakova. 

Po njenih besedah si lahko vzrok, ki pripelje do raka, predstavljamo kot pito; vsak majhen košček je delni vzrok za bolezen, vsi skupaj pa sestavljajo vzročno celoto. 

»To, da so policiklični aromatski ogljikovodiki karcinogeni in da stiren povzroča raka pri živalih, že vemo. Za to ne potrebujemo nobenih dodatnih dokazovanj – in nobena meritev nam ne bo povedala, da je vse v redu. Meritve so vedno primerjava vrednosti bolj ali manj naključno vzetih vzorcev s trenutnimi standardi, ti pa so odvisni od političnega pogajanja in trenutnega védenja. Tako, na primer, standardov za nanodelce, ki nastajajo pri takem gorenju, sploh še ni – čeprav po analogiji sklepamo, da so zelo nevarni! Ko bo to nedvoumno dokazano in ko bodo postavili standarde, bo že prepozno, toliko in toliko ljudi bo pač moralo zboleti,« je boleče iskrena specialistka medicine dela, prometa in športa. 

(Vz)postavitev standardov je, kot dodaja predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, odvisna od tega, koliko bolezni določena snov povzroči pri človeku in (ali) pri živali. »Standard je le orientacija, primerjava vrednosti vzorca s standardom pa približek – zato, ker je vzorec do neke mere slučajen in zato, ker je standard dogovor le za eno snov!« 

Zato bi bilo po njenem prepričanju v konkretnem primeru veliko bolje, »če bi odgovorni iz količine stiropora – gotovo so vedeli, koliko ga imajo – izračunali, koliko iz te količine nastane stirena pri polnem gorenju, toliko je pač šlo v zrak. V človekovem telesu pa stiren razpade v dnevu ali dveh – in nekaj pove le merjenje njegovega metabolita.«

Foto: iStock

Ukinitev prepovedi uporabe krme je bila prehitra

Ljudje, ki so bili v Podskrajniku in okoliških krajih izpostavljeni požaru in dimu, so bili torej izpostavljeni še drugim snovem – oziroma, kot opozarja zdravnica, »drugim delom 'pite' – in njihovo življenje, zlasti življenje otrok, je še dolgo, verjetnost izpostavljenosti pa še toliko večja. Zato požar sam po sebi ni tolikšen problem (čeprav seveda je), ampak tudi to, da se po takih požarih obnašamo popolnoma neodgovorno, v smislu: zavarovalnica bo plačala, gasilci so bili dobri, službe so opravile svoje delo....«.

Kakšen je torej rezime dosedanjega dogajanja v cerkniški občini, ki so ga po uspešno pogašenem požaru narekovale predvsem strokovne službe pristojnih ministrstev in njihove analize, ki v glavnem še niso končane, rezultati pa niso znani? Protokoli komuniciranja in opozarjanja, določeni za takšne izjemne dogodke, so slabi – četudi je za analizo potreben določen čas, to ni in ne sme biti izgovor za mlačna, dvoumna navodila, ki ne pomagajo nikomur, za zelo ozek spekter komuniciranja, ki ne ponuja celovitih nasvetov in pojasnil glede učinkovite zaščite zdravja.

»Osebno menim, da je bila ukinitev prepovedi uporabe krme prehitra; trava, zelenjava, okolje je še polno različno velikih prašnih delcev, karboniziranih ali delno karboniziranih, ki jih bodo živali pojedle... Preveriti bi bilo treba tudi prisotnost polivoltaičnih plošč na strehi proizvodnega obrata: če so zares bile tam in zgorele, je treba iskati, pričakovati in biti pozoren tudi na težke kovine, od katerih so karcinogene vsaj tri: baker, krom in kadmij.«

Pri vseh zagotovilih uradnih služb, pri katerih vedno znova umanjkajo celoviti odgovori, odzivi so tako ali tako nedopustno upočasnjeni, pojasnila pa, zlasti z vidika zaskrbljenih in prestrašenih ljudi na prizadetem območju, vse preveč zavita v retorično meglo, skopa in povsem neživljenjska.

Po drugi strani pa prof. dr. Metoda Dodič – Fikfak za zdravstveni portal pojasnjuje, zakaj si vedno znova upa povedati veliko več, izraziti tudi marsikaj tistega, kar bi sicer ostalo neizrečeno: »Zakaj taka skrb? Zato, ker je pri nas požarov preveč. Ker premalo skrbimo za preprečevanje izpostavljenosti. Ker smo v Evropski uniji država z največjo umrljivostjo zaradi raka. Ker smo država, kjer je tudi pojavnost raka med višjimi, kar pomeni, da moramo narediti vse, da dele 'pite', ki prihajajo iz okolja, čim bolj zmanjšamo – da bodo naši zanamci lahko živeli dlje in manj zbolevali za rakom.«

Fotogalerija

Objavljamo fotografije našega bralca Franceta D. Korošca iz Begunj pri Cerknici, ki je k vsaki sliki dodal tudi opombo oziroma pojasnilo.

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.