Varnost in kakovost

»Po koliko smrtih odgovor ministrstva za pravosodje ne bo več negativen?«

Slovenski zdravniki niso le zgroženi, ampak se počutijo tudi ogrožene. Za to je kriva komunikacija, ki se je razplamtela na družbenih omrežjih, k temu so pripomogli tudi nasilni ekscesi, do katerih prihaja v klinični praksi. Kaj narediti, da bi takšno nasilno dogajanje preprečili, kaj storiti, da bi zaupanje med pacienti in zdravniki ter drugimi zdravstvenimi delavci povrnili na raven, ki predstavlja podstat za uspešno zdravljenje? Kako preprečiti različnim politično-interesnim skupinam, da stiske, v katero ene in druge postavlja še vedno neoptimalno delujoči sistem, te ne bi več izrabljale v svoj prid? Vemo namreč, da se tako le še dodatno poglablja komunikacijski prepad, ki onemogoča kakovostno in varno delo v zdravstvu, ki je že tako ali tako na hudi preizkušnji zaradi nedopustno dolgih čakalnih vrst za diagnostiko in zdravljenje. Zdravniki so se zdaj na plaz nedopustnih žaljivk in groženj odzvali – med drugim s kazenskimi ovadbami zoper deset znanih storilcev.

Varnost in kakovost

»Predlagamo, da se nedostojno obnašanje do zdravstvenih delavcev, blatenje, žaljenje, zmerjanje, poniževanje obravnava enako kot verbalni delikti proti uradnim osebam – na sodišču, po uradni dolžnosti in ne kot zasebna tožba«

Medicina predstavlja prvenstveni azil, kamor se zateče slehernik, ko zboli – v prepričanju, da mu bodo zdravnik in vsi, ki sodelujejo v ožjem strokovnem timu, pomagali po najboljših močeh. Takšno je poslanstvo zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev. In takšno je tudi prepričanje zavarovancev, ki so pripravljeni (ali primorani) vse življenje vplačevati prispevke za zdravstveno zavarovanje, upajoč, da bodo takrat, ko bodo imeli konkretne zdravstvene težave, dobili pričakovano pomoč – strokovno pomoč, ki bo pravočasna, kakovostna in varna. Toda v našem zdravstvenem sistemu se že leta in desetletja dogaja marsikaj, kar bi morali že davno urediti in sanirati, vendar se to ni zgodilo. Zdaj, po hudi izkušnji s pandemijo, ki je vse prej kot optimalno stanje še dodatno poslabšala, že prej nedopustno dolge čakalne dobe pa še podaljšala, so razmere prešle na raven nedopustnega – tudi na ravni komunikacije, na ravni odnosa med bolniki ter zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci. Na plan je v vsej neizrekljivi nedopustnosti izbruhnilo tudi tisto, kar ni vredno civiliziranega človeka – nasilje, verbalno in fizično.

Varnost in kakovost

Kako obvladati številne obraze nasilja, s katerimi se srečujejo zaposleni v zdravstvu

Petnajstletna deklica iz družine s šestimi otroki je zaradi težav s hranjenjem in samomorilne ogroženosti morala na zdravljenje v bolnišnico. Dekletove težave so se začele kopičiti med epidemijo, v času šolanja na daljavo. Pred tem je bila v šoli uspešna, imela je veliko prijateljev, med šolanjem od doma pa se je zaprla vase, se umaknila od vrstnikov, prenehala je zahajati v družbo. Starši, ki so videli, da ima resne težave, temu niso posvečali pozornosti. Sledil je poskus samomora ... V bolnišnici je dekle psihologinji in medicinski sestri sčasoma zaupalo, da se mama in oče pogosto prepirata in sta drug do drugega tudi fizično nasilna. Počasi pa je spregovorila tudi o tem, da je bila pred letom dni žrtev spolnega nasilja. Storilec je bil sorodnik; starši kljub temu, da so za to kaznivo dejanje izvedeli, niso ukrepali. V bolnišnici pa so ukrepali – na podlagi žrtvine izpovedi so podali prijavo zaradi suma storitve kaznivega dejanja nad mladoletno osebo, sledila pa je tudi prijava na center za socialno delo.

Reforma

Je po dobrih dveh desetletjih končno vendarle na vidiku celovita reforma zdravstvenega sistema?

»Reforma zdravstva je nekaj, kar zahteva najširši družbeni konsenz. In ker zdravstvo ni ne levo ne desno, ampak je naše, je nujno skupno angažiranje za izvedbo reforme, ki jeni bilo več kot 20 let. Slovenski zdravstveni sistem je dober, kakovosten – to nam priznava celotna Evropa. Težave, ki jih ni malo, pa izvirajo predvsem iz organizacije, sistemske korupcije in upravljanja – in na te izzive vsekakor nameravamo odgovoriti ter z reformiranjem zagotoviti učinkovit, celovit, digitaliziran in finančno vzdržen zdravstveni sistem, v katerem bo pacientom zagotovljena pravočasna dostopnost do kakovostnih in varnih zdravstvenih storitev. Celovito bo treba prevetriti in prenoviti financiranje zdravstvenega sistema, kajti nad tokom tega denarja, pri čemer govorimo o stotinah milijonov evrov, nadzora ni – in temu bomo vsekakor prišli do dna.«

Varnost in kakovost

»V trenutku, ko je pacient iz žepa potegnil pištolo, smo se odzvali tako, da smo zagotovili našo varnost ... ,« je stiske kadrovsko zdesetkane zdravstvene nege s konkretnim izkustvom ponazoril Aljoša Lapanja

»V zdravstveni negi si že dolgo prizadevamo, da bi nam odločevalci priznali zadostno število kadra in ustrezne kadrovske normative, zlasti tam, kjer je izvajanje skrbi za paciente najzahtevnejše – denimo v intenzivnih enotah, psihiatričnih intenzivnih oddelkih ... Predvsem pa bi izpostavil domove starejših, kjer je kadrovski normativ v nočni izmeni res nedopusten. Za 100 do 150 varovancev sta tam namreč le dve medicinski sestri, zdravstvena tehnika oziroma bolničarja – in res si težko predstavljam, kako bi lahko dva zaposlena ustrezno in v skladu z zahtevami stroke poskrbela za 150 ljudi,« je v pogovoru o prizadevanjih za čim učinkovitejšo prepoznavo in preprečevanje nasilja v zdravstvenih zavodih ter zavodih za socialno varstvo poudaril diplomirani zdravstvenik Aljoša Lapanja, sicer zaposlen v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana.

Reforma

Res je, Slovenci si zaslužimo reformo zdravstva in delujoč javni zdravstveni sistem, kajti danes je v državi na tisoče čakalnih vrst in na desettisoče čakajočih, pacienti pa pravijo: strah nas je

»Prebivalci Slovenije si zaslužijo delujoč javni zdravstveni sistem, ki je temelj socialne države. Ob tem pa se moramo zavedati, da smo starajoča se družba, zato se naše potrebe spreminjajo in zdravstveni sistem jim mora slediti. V zadnjih 30 letih smo bili priča številnim razpravam, napovedim reform ali polreformam. Aktualna priložnost za korenito spremembo ni idealna, je pa verjetno edina, ki nam je ostala,« ob začetku delovanja medresorske delovne skupine za zdravstvo poudarja predsednik vlade Robert Golob, ki je prevzel vlogo neposrednega usklajevalca te skupine.

Pravice pacientov

Zdravstveno-politični circulus vitiosus dobil najboljši odraz v prvi stavki pacientov na Slovenskem

Prvo zgodbo pacientke, ki je ostala brez osebnega zdravnika in se je bila kljub resnim zdravstvenim težavam primorana sprijazniti s čakalno dobo na primarni ravni zdravstvenega varstva – tam, kjer čakalnih dob ni oziroma jih ne bi smelo biti! –, smo na zdravstvenem portalu z dovoljenjem gospe obelodanili že pred petimi leti. Od takrat se razmere v našem zdravstvu kljub nenehnim, resnim opozorilom niso izboljšale. Nasprotno, če k sistemskim okvirom, ki na celovite rešitve čakajo že tako dolgo, da so dodobra razmajani, prištejemo še posledice epidemije, so razmere danes bistveno slabše. Nedopustno slabe pravzaprav, kajti zdravstvena sfera postaja zaznamovana s pavšalnim vrednotenjem, ki nikomur ne more biti v ponos. In kaj v tem kontekstu pomeni prva stavka pacientov na Slovenskem?

Revolt

Zdravniki in medicinske sestre: v nevzdržnih razmerah vztrajajo le še zaradi odgovornosti do pacientov

»Zaradi odgovornosti, ki jo čutimo do svojih pacientov, vztrajamo v nevzdržnih razmerah, ki jih je epidemija še dodatno poslabšala in povsem razgalila,« poudarjajo zdravniki družinske medicine – tisti, ki nadaljujejo z delom v vztrajno razpadajoči mreži timov v sklopu Zdravstvenega doma Ljubljana. Težave niso nove, niso vzniknile v zadnjem letu, dveh ali treh, ampak se kopičijo že desetletja in niso akutne le na območju prestolnice, ampak povsod po Sloveniji, tudi ali predvsem na odročnih območjih, kjer so ljudje že v preteklosti imeli velike težave s pravočasno zdravstveno oskrbo. Celovitih sistemskih ukrepov kljub številnim apelom in peticijam ni bilo in posledice so tu. K njihovi odpravi pa, resnici na ljubo, ne bo pripomoglo pozivanje civilne družbe k zagotovitvi oziroma vrnitvi osnovnih zdravstveno-varstvenih pravic vsem pacientom, ki so ostali brez osebnega zdravnika, ampak zgolj takojšnje in res skrbno domišljeno ukrepanje odgovornih.

Revolt

Zdravstvo potaplja politika, ne zdravniki in medicinske sestre

»Ostro zavračamo namigovanja politike, da smo zdravniki odgovorni za slab javno-zdravstveni sistem in za neučinkovitost politike na tem področju v zadnjih letih in desetletjih. Sami namreč v tem sistemu že (pre)dolgo delamo prek vseh strokovnih in osebnih zmožnosti; vsak dan se z zadnjimi atomi moči borimo, da pacientom v danih razmerah zagotovimo kolikor je le mogoče dobro obravnavo – te pa prav zaradi napačne zdravstvene politike in politikov, ki ne poznajo resničnega stanja, pogosto ni več možno zagotoviti. Grozljivo je, da smo ob tem priča postopni normalizaciji neprofesionalnega obnašanja in izjav ministrov in s tem hujskanja množic proti točno določeni poklicni skupini – zdravnikom.«

Revolt

Nam bo skok v leto 2023 že v januarju prinesel stavko zdravnikov, morda tudi medicinskih sester?

Leto 2023, ki se pospešeno približuje, bo prineslo nemalo presenečenj. Eno od teh bo, že v januarju, tudi zdravniška stavka. Odločitev za stavko je, kot pravijo zdravniki, odraz nezadovoljstva nad neustreznim reševanjem nedopustnih razmer v zdravstveni sferi, ki izrazito vplivajo tudi na nedostopnost zdravstvenih storitev ter na njihovo kakovost in varnost. Kot vse kaže, pa ni nemogoče, da se bodo za protest v obliki stavke odločile tudi medicinske sestre, nezadovoljne z vladnim pokroviteljskim »lepljenjem obližev«, pri katerem ponovno ostaja spregledan že doslej najslabše ovrednoteni kader v zdravstveni negi.