Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je odstopil, vendar tega ni storil na lastno pobudo. Torej tokrat govorimo o odpoklicu, ne o odstopu. V državnem zboru ga je čakala skorajšnja obravnava zaradi nezaupnice, o kateri je v teh dneh poglobljeno razpravljala tudi stranka Svoboda, ki je Bešiča Loredana zavihtela tako na mesto zdravstvenega ministra kot tudi podpredsednika vlade. Po končani razpravi so se v javnosti nizala sporočila veljakov vladne koalicije, po katerih naj bi resorni minister še naprej imel zaupanje političnih kolegov na čelu s premierom Robertom Golobom – danes pa je sledilo presenečenje. Odstop ministra za zdravje na svojevrsten način – s podpisom že pripravljene izjave o odstopu. 

Resnici na ljubo takšna praksa ni unikum, v preteklosti je bilo že kar nekaj takšnih primerov, le odtenki, ki so narekovali slovo, so bili raznoliki. Ministri niso vedno javno povedali, da so bili primorani k odstopu – včasih naj bi bil razlog za odhod zdravstveno stanje, drugič nekaj drugega, seveda osebnega.

Prevelika razhajanja pri videnju prenove zdravstvenega sistema

Danijel Bešič Loredan je o podpisu odstopne izjave slovenstvu ponovno sporočil, da je prenova zdravstvenega sistema najpomembnejši strukturni korak v zadnjih 30 letih. 

In res je tako. A več kot očitno prihaja do izrazitih razhajanj pri tem, kako in kam bi veljalo usmeriti ta strukturni korak, kako zakorakati, da ne bi pomendrali tistega, kar je dobro – in tega ni malo.

Tako je minister za zdravje iz nekoga, za katerega se je v zadnjem letu zdelo, da je predsednik vlade zanj pripravljen dati roko v ogenj, postal prva domina, ki utegne sprožiti sesutje aktualne vlade. A v konkretnem primeru to ni pomembno toliko kot vprašanje, kako poskrbeti za čim manj moteno delovanje zdravstva, za odpravo nedopustno dolgih čakalnih vrst, ali za saniranje sistemskih problemov, ki še vedno grozijo, da bodo porušili logistiko delovanja javno-zdravstvenega sistema.

Trenutno je za paciente slabo poskrbljeno ...

»V strateškem svetu bomo nemoteno delali naprej – in upamo, da bo odslej narejenega več, kajti trenutno je za paciente slabo poskrbljeno,« poudarja dr. Brecelj.

V tem kontekstu pa spomni prav na opozorilo prim. mag. Dorjana Marušiča, ki je že lani v pogovoru za zdravstveni portal v kontekstu ukrepov, začrtanih v sklopu reforme, napovedal daljše čakalne dobe. Dr. Brecelj ob tem priznava: »Dorjana Marušiča pa takrat, žal, nismo slišali.«

Za dobro slehernega državljana ...

Danijel Bešič Loredan zdaj, ko je podpisal odstopno izjavo, javnosti sporoča, da je kot zdravstveni minister želel izboljšati zdravstveni sistem in ga približati tistim, ki si to zaslužijo – državljanom. »Toda če tega na svojem položaju v tem trenutku ne morem narediti, nisem več pripravljen opravljati te funkcije,« pravi in izraža upanje, da bodo tisti, ki ostajajo, ohranili pogum in se še naprej borili – »izključno za interese ljudi«.

In kakšna naj bi bila v prihodnje osnovna premisa prizadevanj za ureditev zdravstva?

»To je težko opredeliti. Bistvo je, da mora biti v središču vseh prizadevanj bolnik – dobesedno, kajti interesov je na milijone. Potem bi se po letu ali dveh rezultati prizadevanj za dobro delovanje našega zdravstva vendarle morali pokazati,« meni Erik Brecelj.

V zdravstvu ni časa za počasen razmislek o najoptimalnejših ukrepih

Zdravstvo, ki še naprej ostaja eden izmed najkompleksnejših resorjev, danes nima časa za počasen razmislek o najoptimalnejših ukrepih. Bolniki nimajo časa čakati v nedopustno dolgih čakalnih vrstah, v katerih jih bolezen udari bistveno bolj boleče, kot če bi se diagnostika in zdravljenje začela dovolj zgodaj.

»V slovenskem zdravstvu lahko govorimo o letih in letih zanemarjenih priložnosti – in danes vsi skupaj plačujemo račun za to. V 30 letih se je nanizalo neizmerno veliko resnično dobrih idej – ko pa se ozremo v realizacijo teh idej, vidimo, da je izkupiček tako rekoč ničen,« je boleče iskren dr. Erik Brecelj.

Prim. mag. Dorjan Marušič ne bo med kandidati za ministra

Med neuradno omenjanimi kandidati za novega ministra za zdravje je (vedno znova) tudi prim. mag. Dorjan Marušič, ki pa je v pogovoru za zdravstveni portal zatrdil, da kandidature nikakor nima v načrtu. Še naprej pa namerava aktivno sodelovati v sklopu strateškega sveta, kajti »zdravstvo bomo morali urediti. In v tem smislu lahko rečem le, da bodimo optimisti.«

Zanimivo je, da naj bi se o odpoklicu ministra za zdravje v političnih krogih šušljalo že nekaj časa, medtem ko je v javnosti, nasprotno, vztrajal varljivi občutek, da premier jamči za sleherno dejanje in odločitev zdravstvenega ministra. 

Kaj torej v tem trenutku ostaja na pogorišču zdravstvene politike? 

Epilog tovrstnega prozornega in predvidljivega političnega dogajanja smo doživeli danes. Kaj torej v tem trenutku ostaja na pogorišču zdravstvene politike? 

Figura predsednika vlade, ki je odločanje o reformnih spremembah v zdravstvu že tako ali tako prenesla v svoj miljé. Robert Golob je trenutno, najverjetneje začasno, prvi in edini, ki ostaja v vlogi kreatorja in usmerjevalca zdravstvene reforme, v kateri naj bi bistveno pomembnejšo vlogo od ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja imela določitev košarice pravic.

Tu pa se že znajde(mo) v središču zdravstva, ki ga zaseda bolnik. Pacient. Zavarovanec. Ta bo najbolj nedvoumno povedal, kako v boju z boleznijo občuti ukrepe, ki naj bi pripomogli k čimprejšnji povrnitvi izgubljenega zdravja – marsikdaj pa tudi zaupanja. Zaupanja, ki bi ga moral biti vreden novi minister za zdravje. Ga bo Slovenija kmalu našla?

Fotografiji: STA; video pogovor: Diana Zajec (arhiv zdravstvenega portala)

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani