Sladkorna bolezen

Sladkorna bolezen dolgo ne boli, bolijo pa njene posledice. Kako jih preprečiti, kako bolezen odkriti v čim zgodnejši fazi?

Sladkorna bolezen tipa 2 ni preprosto bolezensko stanje, saj prisotnost te bolezni in njeno napredovanje povečuje tveganje za nastanek resnih kroničnih zapletov, pa naj gre za bolezni srca in žilja, za, na primer, možgansko kap, za okvare ledvic, živčevja ter oči, medtem ko se pri zelo napredovalih oblikah diabetesa nemalokrat ni mogoče izogniti amputaciji katere od okončin ali slepoti. Je pa nastanek sladkorne bolezni, ki zelo dolgo ne pokaže prepoznavnih znakov in ne boli, čeprav so njene posledice zelo boleče, mogoče preprečiti. Kako? Med drugim s pravočasnim preverjanjem tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in prepoznavo dveh predstopenj sladkorne bolezni: mejne bazalne glikemije in motene tolerance za glukozo.

Ledvice

S preprostim laboratorijskim testiranjem do zgodnejšega odkritja kronične ledvične bolezni – letos začetek presejanja v ambulantah družinske medicine

Kronična ledvična bolezen še vedno, kljub vsem zmogljivostim sodobne medicine, prepogosto vse predolgo ostane neprepoznana. Ker simptomi kroničnega ledvičnega obolenja dolgo ostanejo neopazni, se velika večina obolelih ne zaveda prisotnosti bolezni, ki pa sčasoma lahko močno ogrozi njihovo zdravje in tudi življenje, kajti simptomi se pokažejo šele, ko je bolezen že močno napredovala. Po drugi strani pa so zelo povedni tudi raziskovalni podatki, ki so pokazali, da ima med pacienti, obravnavanimi v ambulantah družinske medicine, skoraj četrtina (več kot 23 odstotkov) kronično ledvično bolezen, vendar je ta podatek zabeležen le pri dobri polovici (13,4 odstotka) obolelih. Pri tem problemu pa ne gre le za spregledovanje omenjene bolezni, ampak posledično tudi srčno-žilnih tveganj in obolenj, kajti delovanje ledvic in srca je sinhrono; ko se pojavi bolezen na enem organu, je ogrožen tudi drugi.

Rak

Rak prostate in iskanje ključa, ki bo odklenil vrata do boljšega zdravja slovenskih moških: video pogovora o pomenu pomoči na podlagi osebne izkušnje

Najpogostejši rak, za katerim zbolevajo moški na Slovenskem, je rak prostate. Bolezen ni enoznačna. Po eni strani namreč rak na prostati lahko napreduje zelo počasi in v takem primeru zadostuje zgolj redno spremljanje. Resno skrb pa vzbuja agresivna oblika te onkološke bolezni, ki je danes, tudi ali predvsem na račun prepozno odkrite bolezni, vse prepogosto usodna. Slovenija je tako po zbolevnosti kot po umrljivosti zaradi raka prostate nad evropskim povprečjem. Breme bolezni naj bi se zmanjšalo z uvedbo presejalnega programa za raka prostate, ki pa še ne bo zaživel prav kmalu. Nujni so tudi drugi preventivni ukrepi – in skrajni čas je, da moški začnejo bistveno bolje skrbeti za svoje zdravje, tudi tako, da se k zdravniku odpravijo prej, preden resno zbolijo.

Bolezni prebavil

Raka želodca bi bilo mogoče preprečiti v skorajda 90-odstotnem deležu – s pravočasnim odkritjem in ozdravitvijo okužbe z bakterijo Helicobacter pylori, glavnim povzročiteljem te in številnih drugih bolezni

Tlakovanje poti k uvedbi novega presejalnega programa – ta bo zmanjšal breme raka želodca, v Sloveniji pogoste maligne bolezni s slabo prognozo – uspešno napreduje. Raka na želodcu zdaj, brez presejanja, v večini primerov odkrijejo (pre)pozno, v že napredovali fazi, ko so obeti za uspešno zdravljenje zelo slabi. Zakaj uvedba presejanja? Zato, ker rak na želodcu pri 80 odstotkih obolelih poteka tako rekoč brez simptomov. Kdaj? Čez približno dve leti, ko bodo udejanjene pilotne študije in pripravljene klinično-izvedbene osnove za usmerjeno preprečevanje nastanka raka na želodcu pa tudi številnih drugih obolenj. Kako? Z zgodnjim odkritjem in zdravljenjem okužbe z bakterijo Helicobacter pylori, ki te bolezni povzroča.

Rak

Rak prostate: zakaj se moški tako stežka odločijo za odhod k zdravniku?

Po 50. letu starosti za rakom prostate zboli vsak četrti moški na Slovenskem. To onkološko obolenje pa ni le najpogostejši rak, za katerim zbolevajo moški, ampak zaseda tudi vodilno mesto med vzroki za prezgodnje umiranje zaradi rakavih obolenj – po drugi strani pa je znanstveno in izkustveno dokazano, da pravočasno odkritje te bolezni lahko vodi tudi v ozdravitev. Zakaj se torej moški tako stežka odločijo za odhod k zdravniku – celo tedaj, ko že zaznavajo težave, povezane s spremenjenim delovanjem prostate?

Srce in žilje

Kako čim bolje poskrbeti za zdravje srca, ki utripne približno 100.000-krat na dan in v enem samem dnevu prečrpa več kot 7200 litrov krvi?

Zakaj slogan letošnjega svetovnega dneva srca poudarja, da 'vsak utrip šteje'? Zato, ker je prav vsak srčni utrip sinonim za življenje. Srce človeka utripne približno 100.000-krat na dan. Z enim utripom prečrpa 70 mililitrov krvi, v enem dnevu več kot 7200 litrov. Pri nekom, ki je fizično zelo aktiven, se omenjena količina lahko poveča tudi za petkrat. Skratka, srce, ki skrbi za naše življenje, ima veliko dela – vse prepogosto pa se zgodi, da posameznik pozabi na skrb za zdravje svojega srca. In to se sčasoma odrazi v različnih težavah, boleznih ali bolezenskih stanjih pa tudi zapletih. Zato, kot opozarjajo pri društvu za srce, nihče ne bi smel pozabil na svoje srce, ki ni »le« eden od organov, ampak metronom, ki človekovemu življenju daje ritem od rojstva do smrti in ki mu je treba pravočasno prisluhniti ter se čim bolj sinhronizirati z ritmom, ki je najoptimalnejši za dobro, kakovostno življenje.

Rak

Rak prostate: »Vsak moški se mora zavedati, da servisnega pregleda ne potrebuje le njegov avto, ampak tudi njegovo zdravje«

Moški so praviloma zelo zadržani, kadar je govora o bolezni. Neradi spregovorijo o svoji izkušnji, stežka priznajo, pred kako težke preizkušnje jih je postavila bolezen, neradi se posvetujejo, le redki so na podlagi svojega izkustva pripravljeni svetovati drugim. Pri raku prostate je to še opazneje, saj bolezen zareže v intimne razsežnosti življenja. Ker je rak prostate še vedno tabu tema, zaznamovana s stigmo, so se v Društvu uroloških bolnikov Slovenije odločili, da obolelim zagotovijo podporo. Njihovi člani, ki so tudi sami preboleli raka prostate, bodo po zdaj že končanem izobraževanju za mentorje bolnikom, ki so se na novo srečali s to diagnozo, na podlagi osebnega izkustva svetovali, kako se spoprijeti z izzivi, ki jih prinašajo bolezen, zdravljenje in okrevanje.

Presejalni programi

Zbolevnost in umrljivost slovenskih moških zaradi raka prostate sta višji od evropskega povprečja, zato bo presejanje in posledično bistveno zgodnejše odkrivanje agresivne oblike tega raka zelo dobrodošlo

Prvi konkretnejši korak k uvedbi presejalnega programa za raka prostate se bo začel že letos, z raziskavo, v katero bodo na območju ljubljanske regije vključili 6000 naključno izbranih moških med 50. in 69. letom starosti. Rak prostate je v tej starosti pogosto obolenje, vendar ni vedno invazivno, ampak napreduje počasi, zato pri prenekaterem moškem tudi po postavitvi diagnoze zadostuje zgolj aktivno spremljanje. Povsem drugače pa je, kadar se rak prostate pojavi v agresivni, hitro napredujoči obliki. In presejalni program bo, ko bo zaživel na nacionalni ravni, usmerjen prav v odkrivanje teh rakov, pri katerih bo z zgodnjim odkritjem bolezni mogoče preprečiti hude zaplete in ohraniti kakovost življenja obolelega. Marsikomu pa bo tovrstni pristop, ki bo z odkritjem (pred)rakavih sprememb pri navidezno zdravem moškem omogočil pravočasni začetek zdravljenja, rešil življenje.

Bolezni prebavil

Okužba z bakterijo Helicobacter pylori je najpomembnejši dejavnik za razvoj raka na želodcu, zato je bistveno pravočasno odkritje in zdravljenje te okužbe

Veste, katera kronična okužba, ki ima lahko tudi zelo hude posledice, je pri človeku najpogostejša? Odgovor se skriva v bakteriji Helicobacter pylori (H. pylori), s katero je okužena približno polovica svetovnega prebivalstva, vendar se simptomatske težave, ki lahko povzročijo resno bolezensko stanje, pojavijo zgolj pri 10-odstotnem deležu okuženih. Okužba s H. pylori vpliva na nastanek številnih težav, od razjede na želodcu in dvanajstniku do pomanjkanja vitamina B12, vodi pa lahko tudi v nastanek raka želodca, ki ima še vedno slabo prognozo. Diagnoza je namreč praviloma postavljena v že napredovali fazi bolezni, zato na stari celini stopnja petletnega preživetja znaša od 19 do največ 30 odstotkov. Da bi zmanjšali stopnjo umrljivosti zaradi raka želodca, bo treba fokus usmeriti v preprečevanje razvoja te bolezni oziroma v pravočasno postavitev diagnoze ter takojšnji začetek zdravljenja.

Rak

Rak prostate in rak pljuč – poznavanje simptomov in uvedba presejanja sta ključna za zgodnejšo prepoznavo bolezni, za pravočasni začetek zdravljenja in za zmanjšanje bolezenskega bremena

Rak prostate je, takoj za nemelanomskim kožnim rakom, najpogostejši rak pri moških. Tudi rak pljuč se pri moških še vedno uvršča med najpogostejše rake in zaseda nespodbudno prvo mesto pri beleženju (veliko prezgodnje) umrljivosti zaradi raka, medtem ko se pri ženskah pojavnost pljučnega raka v zadnjih letih povečuje. Pri obeh boleznih so obeti bistveno boljši, če je obolenje odkrito v čim zgodnejši fazi. Pri nas raka na pljučih v zgodnji fazi še vedno odkrijejo zgolj pri 20-odstotnem deležu obolelih, pri katerih je delež petletnega preživetja 60-odstoten – pri vseh, pri katerih je rak pljuč prepoznan šele potem, ko so se metastaze že razširile, pa je delež petletnega preživetja manj kot 5-odstoten.