Ukrepi

Kako doseči, da se življenje čim prej vrne v normalne tokove?

V času, ko se je človeštvo po 100 letih spet srečalo s pandemijo, ki jo bo mogoče umiriti le s sodelovanjem celotne družbe, s čim doslednejšim udejanjanjem zaščitnih ukrepov, ki preprečujejo prenos novega koronavirusa in zbolevanje ter umiranje zaradi bolezni COVID, je cepljenje eno izmed ključnih obetov. Le tako si namreč – po pridobitvi čim večje splošne imunosti – lahko obetamo čimprejšnjo vrnitev normalnega življenja in saniranje posledic epidemije, ki bodo odmevale še dolgo, na vseh ravneh življenja in delovanja družbe. Poglejmo samo sfero, na kateri temelji razvoj družbe: šole. Kdaj bodo te odprle vrata, da znanje mladih generacij, ta najobčutljivejši lakmusov papir v iskanju boljše prihodnosti, ne bo (p)ostalo nepopravljivo okrnjeno?

Rak

Bo Slovenija prva, ki ji bo uspelo odpraviti raka materničnega vratu?

V Sloveniji je bila pojavnost raka materničnega vratu izjemno visoka, uspešnost zdravljenja pa vse prej kot zavidljiva, saj je bila diagnoza v večini primerov postavljena pozno, ko je rak že napredoval. Danes je, tudi po zaslugi novih dosežkov medicine, predvsem pa na račun presejalnega programa Zora, v sklopu katerega (pred)rakave spremembe na materničnem vratu pri nas odkrivamo res zgodaj, ko je razvoj bolezni mogoče preprečiti oziroma ko je bolezen še dobro ozdravljiva. Če je bilo pred šestimi desetletji breme raka materničnega vratu na Slovenskem tolikšno, kot je danes v Afriki, aktualni podatki kažejo, da smo zdaj na tem področju že med najboljšimi.

Etika

»Zdravniki morajo upoštevati, če pacient odkloni zdravljenje, tudi če bo zaradi te odločitve umrl. Ko pa taka odločitev ogroža življenja drugih, je drugače!« – doc. dr. Božidar Voljč o etičnih dilemah, ki jih sproža COVID-19

V času epidemije COVID se odpirajo številne etične dileme in vprašanja, še več pa je poskusov minimaliziranja tega resnega zdravstvenega problema, kar je v zadnjem času na družbenih omrežjih dobro prikazala metafora Titanika in odzivov na tragedijo. Potop Titanika bi današnji iskalci in ustvarjalci teorij zarot ter spletni vedeži v hipu ovrgli kot izmišljotino, kot nekaj, kar se v resnici sploh ni zgodilo, saj da sami ne poznajo niti enega človeka, ki bi bil izpostavljen temu tragičnemu dogodku. Neresen odnos do resnega problema je dobro ponazorjen v opisanih odzivih, ki poskušajo potapljanje Titanika pavšalizirati na vse (ne)mogoče načine: "Kapitan in posadka širijo lažno novico o nesreči, da nas lahko kontrolirajo kot ovce. Lažejo nam, da se ladja potaplja, čeprav vsi vidimo, da se krma dviguje. Ne bomo nosili rešilnih jopičev, ker nas utesnjujejo, človeško telo ni za nošnjo rešilnega jopiča. Ne bodo nam omejevali svobode gibanja s pošiljanjem v rešilne čolne. Zakaj bi nas skrbelo, utopijo se samo starci in neplavalci ...". Res, prebiranje takih odzivov bi bilo smešno, če ne bi bila metaforična primerjava z aktualnim dogajanjem tako zelo resnična in skrb vzbujajoča.

Znanost

Zakaj je pristop slovenskih raziskovalcev v iskanju cepiva proti COVID-19 inovativen na svetovni ravni in ali bo država znala ta potencial vrednotiti?

Tudi slovenski znanstveniki so se angažirano vključili v iskanje cepiva za zaščito pred okužbami s koronavirusom SARS-Cov-2. Vodja raziskovalne ekipe Kemijskega inštituta prof. dr. Roman Jerala je ob predstavitvi rezultatov razvoja in predkliničnega testiranja cepiva proti COVID-19, za kar je inštitut porabil 10.000- do 100.000-krat manj denarja, kot so za tovrstne raziskave namenili v ZDA, na Kitajskem ali v Rusiji, poudaril, da so kot znanstveniki preprosto morali prispevati drobec h globalnim prizadevanjem, da bi svet čim hitreje rešili ene izmed največjih medicinskih katastrof v zadnjih 100 letih, ki bo do konca leta ugasnila že več kot 1.000.000 življenj.

Cepljenje

Zakaj so meningokokne okužbe nočna mora vsakega pediatra?

Invazivno meningokokno okužbo, ki najbolj ogroža dojenčke, mlajše od enega leta, je težko prepoznati, kar potrjuje tudi tragična izkušnja slovenjgraške družine. Mamica Anja in očka Matej sta zdaj javno spregovorila o tragični zgodbi, ki je zaznamovala njuni življenji, o težki preizkušnji, v kateri je meningokokni meningitis v manj kot 24 urah ugasnil življenje njunega dve leti starega Aneja. Bilo je pred štirimi leti, sredi avgusta, čeprav je poleti pojavnost te hude bolezni s hitrim in agresivnim potekom redka.

Cepljenje

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam: zakaj bolnik z marfanovim sindromom, ki ima tudi kronično pljučno bolezen, ni upravičen do cepljenja iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja?

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je pri nas od leta 2015 na voljo kot redno (ne pa tudi obvezno) cepljenje za otroke, sicer pa je cepljenje samoplačniško; izjema so bolniki z oslabljenim delovanjem imunskega sistema in starejši, pri katerih so okužbe lahko tudi usodne. O tem smo na zdravstvenem portalu podrobneje pisali pred nekaj dnevi, nakar se nam je oglasil naš bralec, bolnik z marfanovim sindromom, in izpostavil zanimivo dilemo: zakaj tovrstno cepljenje ni zagotovljeno tudi bolnikom z marfanovim sindromom, ki imajo tudi katero od diagnoz, ki predstavljajo indikacijo za cepljenje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Cepljenje

Pnevmokokne okužbe in pljučnice – zakaj je zaščita s cepljenjem priporočljiva za malčke, za starejše od 65 let in za bolnike s kroničnimi obolenji

Bilo je 18. januarja, med dežurstvom, približno opolnoči. Na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja so s splošne nujne medicinske pomoči (SNMP) z reševalnim vozilom pripeljali 62-letnega pacienta, ki sicer živi na Hrvaškem, a je nekaj dni prej, preden je zbolel, po enomesečnem bivanju na Nizozemskem prišel v Slovenijo, kjer je za nekaj časa ostal pri prijateljih. Pri obolelem so se 17. januarja pojavili znaki prehlada, izcedek iz nosu, občutek, kot da ima zamašene sinuse, glavobol, bolečine v srednjem ušesu ...; naslednji dan je bilo nekoliko bolje, vendar je popoldne zaradi slabega počutja odšel domov. Ker ga zgodaj zvečer niso mogli priklicati ne po telefonu ne z zvonjenjem pri vhodu, so s pomočjo gasilcev in policistov vdrli v stanovanje. Sedel je v sobi, neoblečen, povsem neodziven, nesposoben komuniciranja, zrl je v telefon, ki ga je držal v roki ... Konkretni primer pnevmokokne okužbe je povzročil težko obliko bolezni; diagnoza: gnojni meningitis.

Pediatrija

Marko Pokorn, strokovni direktor pediatrične klinike: »To delo je zagotovo svojevrsten izziv, o tem ni dvoma – ne želim pa si, da bi postalo navdih za kakršenkoli literarni izdelek«

Dobri trije meseci so minili od tedaj, ko je dr. Marko Pokorn, ki je pred tem četrt stoletja kot specialist pediatrije in infektologije skrbel za bolne otroke v sklopu Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, dokaj nepričakovano vstopil še v menedžerske vode in prevzel vodenje Pediatrične klinike. Kaj strokovni direktor osrednje slovenske terciarne otroške klinike o izzivih na področju pediatrije pove ob koncu leta, ko je čas za inventuro in za pogled naprej? Kakšno sporočilo, denimo, prinaša ponovni pojav ošpic, kakšne bodo po njegovi oceni posledice naraščajočega vala nasprotovanja cepljenju in kako je z izzivi, ki jih narekujejo pomanjkanje strokovnega kadra in logistični kratki stiki, ki jim v zdravstveni sferi ni videti konca? Več o tem v video intervjuju.

Cepljenje

Za koga je cepljenje proti gripi pri osebnem zdravniku brezplačno?

Za vse starejše od 65 let, kronične bolnike, nosečnice in posameznike z izrazito povečano telesno težo, ki jih gripa najbolj ogroža, saj pri njih obstaja večja verjetnost za težji potek bolezni ali za pojav resnih zapletov zaradi gripoznega obolenja, je po novem cepljenje proti gripi brezplačno – vendar le, če se odločijo za cepljenje pri osebnem zdravniku. V ambulantah območnih enot Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) bodo cepljenje sicer še vedno izvajali, vendar odslej le še samoplačniško.

Preventiva

Je res, da bi danes vsaka ženska lahko preprečila nastanek raka materničnega vratu?

Danes se je začel že 13. evropski teden boja proti raku materničnega vratu, obolenju, ki se mu je Slovenija uspešno zoperstavila s presejalnim programom Zora, po zaslugi katerega se je v zadnjih 15 letih število na novo odkritih primerov tega raka več kot prepolovilo. Vendar izzivov ni konec, nasprotno, dosedanji dosežki bi morali tistim ženskam, ki so doslej možnost za zgodnje odkritje predrakavih sprememb in pravočasno zdravljenje preprosto prezrle – in teh je še vedno veliko – predstavljati le še dodatno spodbudo za boljšo skrb za lastno zdravje. Zakaj?