»Novemu ministru za zdravje bomo nemudoma predlagali čim tesnejše sodelovanje, kajti v Sloveniji ni veliko ljudi, ki bi se spoznali na zdravstvo – na zbornici pa imamo zdaj res močno ekipo, ki premore ogromno znanja in izkušenj. Imamo jasna, izdelana stališča, ki temeljijo na ohranjanju javnega zdravstva – a tudi na zavedanju, da bo preprosto treba mobilizirati tako rekoč vse zmogljivosti v zdravstvu, če bomo želeli pacientom zagotoviti dobro oziroma boljšo dostopnost do storitev,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si danes poudarila predsednica zdravniške zbornice prof. dr. Bojana Beović.
Z uradnim začetkom predsedovanja zdravniški zbornici in sinočnjim prevzetjem štafetne palice iz rok predhodnice, dr. Zdenke Čebašek – Travnik, se Beovićeva poslavlja od vodenja strokovne svetovalne skupine za obvladovanje epidemije SARS-CoV-2 v sklopu ministrstva za zdravje, saj ima, kot pravi, dan premalo ur, da bi poleg zdravniškega in profesorskega dela lahko opravljala še obe dodatni funkciji.
V prihodnje bi pri delovanju te skupine lahko pomagala po strokovni plati, kot infektologinja, seveda pa bo nova sestava svetovalne skupine odvisna od presoje novega ministra za zdravje. O imenovanju Janeza Poklukarja, ki je za zdaj uradno še vedno generalni direktor UKC Ljubljana, bo državni zbor glasoval v torek. Če bo Poklukar dobil zeleno luč za vodenje tega resorja, se namerava Beovićeva z njim pogovoriti o možnih rešitvah glede (so)delovanja v strokovni svetovalni skupini, ki se ji zdi smiselno in nujno, kajti epidemiji še ni videti konca.
Napovedovanje palete nujnih sprememb ...
Kako pa bo novo vodstvo zdravniške zbornice vplivalo na spremembe v zdravstvu, do katerih bi moralo priti že davno?
»Gledano skozi prizmo uspešnosti posameznih zdravnikov in oddelkov je slovensko zdravstvo v odlični kondiciji. Povsem drugačna pa je slika zdravstva, če pogledamo zastarele bolniške zgradbe, okorele organizacijske prijeme, prekomerno administracijo, nezadostno informacijsko podporo, počasno uvajanje nujnih sprememb, ki jih terjajo demografski in epidemiološki vplivi ter napredek medicinske stroke ... Seveda pa ne gre le za zdravnike in sploh ne v prvi vrsti za zdravnike. Gre za bolnike in za zdravje, za katerega se vsa družba strinja, da je vrednota,« ocenjuje infektologinja, ki je z začrtanim programom za vodenje zbornice prepričala večino slovenskega zdravništva.
Aktivnosti, ki se obetajo v sklopu prihodnjega mandata zbornice:
- takojšnje izboljšanje razmer v družinski medicini;
- timi za paliativno oskrbo in okrepitev patronažne službe v osnovnem zdravstvu;
- izboljšanje pogojev za delo (zgradbe, informatizacija, oprema, podporne službe ...);
- odpravljanje čakalnih dob – glede na strokovne prioritete posegov, z mobilizacijo vseh virov;
- financiranje zdravstvenih programov glede na strokovne prioritete;
- zagotovitev zadostnega števila zdravnikov ...
Izzivi na poti preoblikovanja zdravstvene sfere
Po njeni oceni je epidemija jasno pokazala, »da je, kar se tiče zdravstva, izvajalski del najmanj problematičen. Seveda bo treba poskrbeti za kadrovsko okrepitev – predvsem pa je nujna reorganizacija, kajti delo v slabo organiziranih razmerah in pogojih je tisto, kar nas res moti.«
Izzivov na poti preoblikovanja zdravstvene sfere je veliko. Kakšne bodo spremembe, bo odvisno od reforme zdravstva, ki je v slovenskem prostoru nujna – tudi zaradi številnih še vedno veljavnih rešitev, ki v praksi preprosto ne delujejo več.
Zato bo ta začarani krog, ki postaja vse večji, treba prejkoslej prekiniti, kajti v zdravstvenem sistemu preprosto ne sme biti več prostora za korupcijo, za anomalije in za nepravilnosti, ampak mora ta (p)ostati ustrezna osnova za udejanjanje etičnih in profesionalnih prvin v zdravstvu in zdravništvu, ki na prvo mesto postavljajo bolnika in njegovo dobro. In sistem mora to omogočati.
Seveda takšne ugotovitve niso nič novega – gre za že dolgo znane stvari, ki pa jih nikomur doslej ni uspelo rešiti, vsaj ne korenito in celovito. Konstruktivnost dialoga in ukrepanja je v letih in desetletjih ostala le želja, za katero bi bil zdaj res že skrajni čas, da se uresniči.
V zdravstvenem sistemu preprosto ne sme biti več prostora za korupcijo, za anomalije in za nepravilnosti, ampak mora ta (p)ostati ustrezna osnova za udejanjanje etičnih in profesionalnih prvin v zdravstvu in zdravništvu, ki na prvo mesto postavljajo bolnika in njegovo dobro.
Povezave na video pogovore
Simbolična fotografija: iStock; portret Bojane Beović: Diana Zajec
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
