Znano je, da je Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki je omenjeno nabavo vzela pod drobnogled, danes izdala odločbo, na podlagi katere je na območju ljubljanske mestne občine začasno prekinila množično izvajanje hitrih antigenskih testov, kajti materiali za odvzem brisa niso bili ustrezni. Na Gorenjskem in na Štajerskem tovrstnih težav nimajo. Če pa se v tem kontekstu ozremo nekoliko v preteklost, tudi desetletje ali dve nazaj, preprosto ni mogoče pozabiti na številne revizije v postopkih naročanja medicinskega materiala, nad katerimi je bdelo resorno ministrstvo.

Veliko zapletov in logističnih ovir pri izvedbi postopkov javnega naročanja je bilo nepotrebnih in neumestnih, v nekaterih primerih pa je bilo poseganje po takšnih vzvodih še kako utemeljeno. 

A tudi danes ni nič drugače kot je veljalo v preteklosti: vsaka sklenjena pogodba ima varovalke, na podlagi katerih naročnik lahko ukrepa, če dobavitelj krši pogodbena naročila – in na tem področju ne gre le za suhoparno logistiko v smislu papirologije, ampak za občutljiva vprašanja, povezana s kakovostjo, varnostjo in učinkovitostjo, ki so na področju zdravja ključnega pomena. 

Poslanska skupina SD je danes na račun omenjenega javnega naročila, ki v javnosti sproža številne dvome, zahtevala sklic nujne seje parlamentarnega odbora za zdravstvo. Na tej naj bi poslanci proučili ne le zakonitost in transparentnost naročila za dobavo hitrih antigenskih testov za ugotavljanje okužbe z novim koronavirusom, ampak poskušali priti do pravih odgovorov tudi glede (ne)ustreznosti nedavno dobavljenih testov. 

Izbrani zdravniki bodo prihodnji teden lahko cepili le po deset pacientov

Sicer pa se aktivnosti v zdravstvu, s katerimi naj bi tudi pri nas čim prej in čim bolj celovito zaustavili epidemijo, odvijajo nemoteno.

Cepljenje, ki se postopno odvija slaba dva tedna, bo po prejetju dveh odmerkov zagotavljalo 94,5-odstotno zaščito pred okužbami z novim koronavirusom oziroma najtežjimi oblikami prebolevanja bolezni COVID. Družinski zdravniki, ki bodo v prihodnjem tednu glede na omejeno kvoto razpoložljivega cepiva začeli s cepljenjem tistih pacientov, ki jih okužba s SARS-CoV-2 najbolj ogroža (starejši od 80 let in kronični bolniki), so danes prejeli navodila, na podlagi katerih se bodo lahko pripravili na omenjene aktivnosti.

Kot je za zdaj znano, bo vsak splošni oziroma družinski zdravnik v prvem tednu s prvim odmerkom lahko cepil le deset pacientov. Ali in kdaj se bodo te možnosti razširile – glede na omejene pošiljke je namreč treba računati tudi na pravočasno cepljenje že cepljenih še z drugim odmerkom –, naj bi bilo znano v kratkem. Takrat, ko bo jasno, v kakšnem zaporedju bodo v Slovenijo prihajale pošiljke včeraj odobrenega cepiva, ki je sestavljeno zelo podobno kot prvo in ki mu je evropska agencija za zdravila (EMA) dala zeleno luč za uporabo – z izdajo pogojnega dovoljenja. 

Borut Štrukelj: »Obe cepivi sta zelo varni«

Kot je danes pojasnil prof. dr. Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo, ki je tokrat podrobneje predstavil mehanizem delovanja včeraj odobrenega cepiva, je pogojno dovoljenje vezano na raziskave četrte faze, ki še niso končane; v sklopu teh, tako imenovanih farmakovigilančnih študij bodo spremljali in proučevali varnost in kakovost RNA cepiva, ki, kot poudarja Štrukelj, nima nobenega vpliva na človeški genom, je pa izjemno učinkovito. »V osnovi gre za maščobno kapljico, nanokomponento iz štirih različnih maščobnih spojin. Te tvorijo mehurček, zelo podoben membrani človeške celice, ki ima dve nalogi – da zaščiti občutljivo RNA molekulo, ki nosi zapis za površinski protein koronavirusa SARS-CoV-2 in da poskrbi za združitev mehurčka s človeško celico in omogoči vstop cepiva v celico. Pri tem pa RNA cepiva ne prehajajo v jedro in nimajo nobenega vpliva na človeški genom.«

Kot so pokazale klinične študije, v katerih so ob sodelovanju več kot 30.000 posameznikov, starejših od 18 let, preizkušali učinkovitost, kakovost in varnost obeh cepiv, ki sta oziroma bosta na voljo tudi pri nas, sta, kot zagotavlja prof. Štrukelj, »obe zelo varni«. 

Dokazila o delovanju cepiva jamčijo, da so ta varna tudi za cepljenje bolnikov s kroničnimi boleznimi (srčno-žilne bolezni, diabetes, kronična vnetna obolenja ...), kajti v telo se ne vbrizga aktivnega antigena; ta nastaja v naših celicah, kar pomeni, da odziv imunskega sistema narašča linearno in neželenih učinkov je posledično manj. Tudi jemanje imunosupresivnih zdravil ni kontraindikacija za cepljenje – lahko pa se zgodi, da je v tem primeru učinkovitost cepiva nekoliko manjša. 

Na splošno velja, da bi drugi odmerek morali prejeti (približno) 28 dni po prvem, lahko tudi nekoliko kasneje – ni pa priporočljivo, da bi cepljena oseba prejela odmerka različnih cepiv.

In kako je z neželenimi učinki? V kliničnih študijah so se ti (v nasprotju s pričakovanji) pogosteje pojavljali pri mlajših osebah, starih od 18 do 40 let – kot poudarja prof. dr. Borut Štrukelj, je bilo neželenih učinkov »relativno malo in še ti so bili blagi«. Po cepljenju se lahko pojavi blaga bolečina na mestu vboda, glavobol, slabost, povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah; ti pojavi so prehodni, kratkotrajni. Zelo redko lahko pride do preobčutljivosti ali do anafilaksije, sicer pa med redkimi neželenimi učinki preseneča navajanje pekočega občutka na koži obraza, ki je bila v preteklosti tretirana z lepotnimi posegi. 

»Če pa nekdo dobi izpuščaj na koži ali nenadoma občuti močan utrip srca, telesna temperatura pa je povišana, naj to takoj pove zdravniku, ki v takem primeru ponovnega cepljenja oziroma prejetja drugega odmerka cepiva ne bo dovolil,« opozarja profesor Štrukelj. 

Mario Fafangel: »Zavihajmo rokav, cepimo se, samo tako bomo končali z epidemijo!«

Mario Fafangel, predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki je že konec minulega leta pozval k čim množičnejšemu cepljenju, da bi lahko čim hitreje spet normalno zaživeli, pa je danes Slovencem sporočil: »Zavihajmo rokav, cepimo se, samo tako bomo končali z epidemijo!« – in danes to naredil tudi sam.

Epidemijo je treba končati, o tem ni niti najmanjšega dvoma. Epidemiološke razmere so take, da se vlada ponovno ni odločila za odprtje šol in začetek normalnega pouka. Iz mariborskega Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) pa so, denimo, sporočili, da so lani samo pri njih zaradi COVID obravnavali 95.000 (drugih) bolnikov manj kot v letu 2019. Kaj to pomeni z vidika zdravstvene slike celotnega prebivalstva, si je težko predstavljati – a posledice te epidemije nas bodo, o tem ni dvoma, preganjale še leta.

Zato se ne kaže čuditi, da se v ljubljanskem UKC že zdaj pripravljajo na tretji val epidemije; tamkajšnje vodstvo z vso resnostjo poziva k racionalizaciji zdravstvenega kadra, zlasti medicinskih sester, ki delajo v referenčnih ambulantah ali, denimo, centrih za krepitev zdravja. Med tretjim valom epidemije naj bi jih angažirali na drugih deloviščih, ključnih za preprečevanje najhujših posledic zbolevanja za boleznijo COVID.

Simbolična fotografija: iStock; Borut Štrukelj: STA; Mario Fafangel med cepljenjem: facebook NIJZ

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.