Trenutno je po zaslugi prvih odmerkov cepljenja pri nas vsaj delno zaščito prejelo 42.810 najbolj ogroženih posameznikov; v resnici so številke še nekoliko višje, kajti podatki v elektronski register cepljenih oseb prihajajo z zamikom. Tudi nasploh je, na račun upočasnitve dobav cepiva, izvajanje tovrstne zaščite, ki naj bi pred težko obliko prebolevanja bolezni COVID prednostno zaščitila najstarejše, najbolj ogrožene, nekoliko zastalo. A številke, ki ponazarjajo trend širjenja okužb, število hospitaliziranih in tudi število umrlih zaradi posledic okužbe z novim koronavirusom, so se končno tudi v Sloveniji začele umirjati. Kaj to pomeni za življenje nas vseh? Kaj lahko pričakujemo v prihodnjih dneh in mesecih? Vsi namreč upamo, da se bodo razmere sčasoma vendarle spet normalizirale in da bo življenje steklo v vsaj približni sinhronosti s tistim, ki smo ga bili vajeni pred izbruhom pandemije.

Dr. Marta Grgič Vitek, nacionalna koordinatorica programa cepljenja pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je, denimo, danes opozorila, da na inštitutu vsak dan prejemajo vloge in pobude za prednostno uvrstitev na seznam za cepljenje, ki pa jih preprosto ne morejo upoštevati. Stroka želi – kljub neetičnim odstopanjem, ki smo jim bili priča v preteklih dneh – slediti navodilom resornega ministrstva glede prioritet pri cepljenju, kar pa trenutno predstavlja problem, saj ni dovolj niti prvih odmerkov za zaščito starejših od 80 let.

Doslej cepljena približno dva odstotka Slovencev

Okoliščine naj bi se izboljšale že v prihodnjem tednu, pri čemer pa bodo izvajalci cepljenja morali dosledno zabeležiti sleherno opravljeno cepljenje, kajti vsak posameznik mora potem, ko pride na vrsto zaščita z drugim 0,3-mililitrskim odmerkom cepiva, prejeti cepivo istega proizvajalca. 

Doslej sta bila pri nas cepljena dva odstotka prebivalstva (med cepljenimi je bilo 2,7 odstotka žensk in 1,3 odstotka moških). Precepljenost oziroma zaščitenost zdravstvenega kadra (všteti so tudi tisti, ki so po okužbi s koronavirusom SARS-CoV-2 že preboleli COVID in tako pridobili začasno zaščito pred ponovno okužbo) pa je približno 60-odstotna.

Več ko bo cepljenih, manjša bo moč COVID

»Vsem, ki vam zdravstveno stanje to dopušča, priporočamo, da se odločite za cepljenje, kajti cepiva so pripravljena na podlagi izjemnega napredka biomedicine in biotehnologije – in korist cepljenja je bistveno večja od morebitnih tveganj. Jasno je, da bomo le, če bomo solidarni in enotni, kolikor mogoče hitro obvladali epidemijo in spet omogočili življenje brez epidemijskih omejitev ter normalno socialno in ekonomsko delovanje naše družbe – kajti več ko nas bo cepljenih, manjša bo moč COVID-19. In ko bo cepljenih dovolj, bo epidemija zaustavljena,« poudarjajo predstavniki slovenske medicinske stroke v javnih apelih, ki se vrstijo zdaj, ko je cepivo na voljo.

Odločitev za cepljenje podpira tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), kajti »koristi cepljenja za posameznika in družbo daleč presegajo potencialne neugodne učinke«. In cepljenje, kot opozarja predsednik SAZU Peter Štih, pred boleznijo COVID »zaščiti veliko večino cepljenih oseb, ob zadostni precepljenosti pa zmanjša možnost za COVID-19 tudi pri nezaščitenih ljudeh«.

Prvenstveni namen cepljenja je poskrbeti za zaščito starejših, ki v tokratni pandemiji plačujejo največji davek, zlasti pri nas Splošni cilj pa je, seveda, tolikšna precepljenost prebivalstva, da COVID ne bo več ustavljal življenja in onemogočal razvoja. 

Po približno 43.000 cepljenjih 107 prijav neželenih učinkov po cepljenju

Vzporedno s cepljenjem se, kot je običajna praksa pri vseh cepivih in tudi zdravilih, odvija beleženje neželenih učinkov, o katerih morajo poročati vsi izvajalci cepljenja, ne glede na njihov pravno-formalni status. Doslej je bilo pri nas zabeleženih 107 prijav neželenih učinkov.

Praviloma je tako, da ena prijava vključuje več neželenih učinkov (tako je teh skupno 222), pri čemer po besedah dr. Marte Grgič Vitek prevladujejo blage splošne težave in spremembe, ki se pojavijo na mestu vboda.

V načrtu do 20.000 cepljenj na teden v eni sami regiji?

Asist. Zoran Simonović iz mariborske območne enote NIJZ je danes predstavil razmere v podravski regiji, pri čemer je izpostavil UKC Maribor, kjer da je med zaposlenimi, če upoštevamo tako tiste, ki so se cepili, kot one, ki so COVID že preboleli, zaščitenost pred ponovno okužbo (vsaj za določen čas) že dvotretjinska. Pospešeno pa se izvajajo tudi celovite priprave na množičnejše cepljenje, ko bo na voljo več cepiva, zato bodo v tej regiji, kot je izpostavil asist. Simonović, v prihodnje lahko izvedli tudi 20.000 cepljenj na teden.

Sicer pa se epidemiološka stroka odziva tudi na pogosto izraženi dvom v učinkovitost hitrih testov, ki da preprosto niso dovolj zanesljivi. Zato epidemiologi pojasnjujejo, da hitri testi niso in ne morejo biti nadomestilo za PCR teste, saj so namenjeni čim hitrejši prepoznavi okuženih in posledičnemu zmanjševanju tveganj za prenos okužbe – če ne bi imeli hitrih testov, namreč posameznikov, ki nimajo simptomov, sploh ne bi testirali. Tako pa je s pomočjo usmerjenega presejanja prebivalstva – sicer neprimerljivo, a na določen način vendarle podobno, kot, na primer, pri programih, namenjenih odkrivanju zgodnjih, predrakavih in rakavih sprememb na debelem črevesju in danki, materničnem vratu ali na prsih – mogoče dobiti celovitejšo sliko. 

To je ključnega pomena zlasti pri tistih, ki imajo veliko stikov, najsi bo to v podjetjih ali v šolah. Končno se namreč po nedopustno dolgem obdobju, ki je minilo od zaprtja šol, vendarle obeta njihovo (resda postopno) odpiranje – kar je, če upoštevamo podatke o strmem porastu tveganega vedenja in zdravstvenih težav mladih med epidemijo, ena najteže pričakovanih odločitev.

V torek bodo v devetih regijah šole vendarle odprle vrata za prve tri razrede

Kot smo izvedeli sinoči, po končani seji vlade, bodo prihodnji torek – ponedeljek je rezerviran za testiranje zaposlenih – šole v devetih regijah (Gorenjska, Primorsko-notranjska, Obalno-kraška, Osrednjeslovenska, Pomurska, Podravska, Savinjska, Zasavska, Koroška) vendarle odprle vrata, za prve tri razrede, vendar v zmanjšanem obsegu. Odprti bodo tudi vrtci. 

Premier Janez Janša, ki začasno opravlja tudi funkcijo ministra za zdravje, je pojasnil, da je vlada to odločitev sprejela po izčrpnem posvetovanju z vodstvom NIJZ in svetovalno skupino. Po njegovi oceni smo naredili dobrega pol koraka, ki je vendarle omogočil prehod iz črne v rdečo fazo, vendar ta napredek »ne bi zadostil pogojem za sproščanje, če ne bi bili spodbudni tudi trendi, ki se nakazujejo«.

Če torej po posameznih regijah ne bo prišlo do večjih izbruhov okužb, naj bi se v prihodnjem tednu ponovno odprle trgovine, ki prodajajo izdelke za otroke in avtomehanične delavnice, medtem ko bodo smučišča delala že od sobote (pogoje za smučanje pa je opravljen hitri antigenski test).

Da bi se razmere na splošno čim prej in čim celoviteje normalizirale, bo tudi v prihodnje obvezno dosledno upoštevanje zaščitnih ukrepov – navsezadnje tudi zato, da zdaj, ko se je drugi val epidemije končno začel umirjati, ne bi ponovno prišlo do poslabšanja. Vlada je sicer proučila tudi ukrepe, ki jih sprejemajo v drugih članicah EU; o nadaljnji omilitvi ukrepov, ki nas ločujejo od normalnega življenja, naj bi odločala v naslednjih dneh.

Simbolične fotografije: iStock; Marta Grgič Vitek in Zoran Simonović: posnetek zaslona med novinarsko konferenco (ukom); Janez Janša: STA

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.