Kako doseči, da se življenje čim prej vrne v normalne tokove?

Kako doseči, da se življenje čim prej vrne v normalne tokove?

V času, ko se je človeštvo po 100 letih spet srečalo s pandemijo, ki jo bo mogoče umiriti le s sodelovanjem celotne družbe, s čim doslednejšim udejanjanjem zaščitnih ukrepov, ki preprečujejo prenos novega koronavirusa in zbolevanje ter umiranje zaradi bolezni COVID, je cepljenje eno izmed ključnih obetov. Le tako si namreč – po pridobitvi čim večje splošne imunosti – lahko obetamo čimprejšnjo vrnitev normalnega življenja in saniranje posledic epidemije, ki bodo odmevale še dolgo, na vseh ravneh življenja in delovanja družbe. Poglejmo samo sfero, na kateri temelji razvoj družbe: šole. Kdaj bodo te odprle vrata, da znanje mladih generacij, ta najobčutljivejši lakmusov papir v iskanju boljše prihodnosti, ne bo (p)ostalo nepopravljivo okrnjeno?

Kako doseči, da se življenje čim prej vrne v normalne tokove?

S prvim paketom odmerkov cepiva so pri nas konec minulega leta najprej poskrbeli za varovance in zaposlene v domovih za starejše. Današnja pošiljka (približno 16.000 odmerkov) je namenjena predvsem zaposlenim v bolnišnicah, v zdravstvenih domovih in pri koncesionarjih. V prihodnjem tednu pa bodo v Slovenijo dospela cepiva, s katerimi bodo zaščitili starejše in posameznike s kroničnimi boleznimi, v skladu s predlogi osebnih zdravnikov, ki najbolje poznajo svoje paciente.

In kako se aktivnosti, povezane s cepljenjem, odvijajo v praksi? Kot je za Zdravstveniportal.si pojasnila družinska zdravnica doc. dr. Nena Kopčavar Guček, so v Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana, v sklopu katerega deluje tudi njena ordinacija, že od 21. decembra zbirali prijave pacientov za cepljenje v skladu s takratnimi napotili državne sekretarke Marije Magajne.

Časovnica cepljenja: ta teden zaposleni v zdravstvu, prihodnji teden starejši od 80 let in kronični bolniki ...

»Zdaj so navodila natančna, eksplicitna, znano je, da bomo najprej cepili paciente, starejše od 80 let in paciente s kroničnimi boleznimi, potem bodo prišli na vrsto za zaščito s cepljenjem starejši od 70 let, nato starejši od 60 let in tako naprej ... Res me veseli, da se je ponekod v domovih za starejše oziroma v socialno-varstvenih ustanovah, ki jih 'pokriva' naša enota, za cepljenje odločilo več kot 60 odstotkov varovancev – in da se bodo, seveda, v prihodnje lahko cepili tudi tisti, ki bodo to odločitev sprejeli z zamikom.«

Pomislekom, ki v javnosti spremljajo cepljenje proti novemu koronavirusu, se dr. Nena Kopčavar Guček ne čudi, nasprotno: »Taki pomisleki so povsem razumljivi, kajti navsezadnje se je človeštvo po res dolgem času srečalo s hudo pandemijo. Točno 100 let je minilo od prejšnje pandemije, ki je bila za človeštvo usodna; podatki še vedno niso povsem enotni, so si pa vsi raziskovalci edini, da je tedanja pandemija zahtevala najmanj 20 milijonov življenj, medtem ko nekateri sklepajo, da so te številke morda ugasnile tudi do 50.000.000 življenj.«

Cepiva proti hudim boleznim, najsi bo to otroška paraliza (poliomelitis) ali tifus, so poznana in preizkušena, številnih bolezni, ki so nekdaj ugašale življenja najmlajših, danes po zaslugi cepljenja ni več. »Cepivo, ki nas bo zaščitilo pred širjenjem okužb z koronavirusom SARS-CoV-2, pa je novo, še nepoznano, zato so tudi dvomi pogostejši in izraženi glasneje. Vendar verjamem, da se bodo tudi tisti posamezniki, ki so danes v dvomih glede cepljenja, za ta korak, ki je v iskanju skupnega izhoda iz zdajšnjega stanja nujen, odločili naknadno,« je prepričana specialistka družinske medicine.

Nena Kopčavar Guček

Cepivo, ki nas bo zaščitilo pred širjenjem okužb z koronavirusom SARS-CoV-2, je novo, še nepoznano, zato so tudi dvomi pogostejši in izraženi glasneje. Vendar verjamem, da se bodo tudi tisti posamezniki, ki so danes v dvomih glede cepljenja, za ta korak, ki je v iskanju skupnega izhoda iz zdajšnjega stanja nujen, odločili naknadno.

doc. dr. Nena Kopčavar Guček, ZD Ljubljana

Zato Nena Kopčavar Guček, ki ima poglobljen uvid tudi v področje cepljenja (iz tega je opravila magisterij), ostaja optimistična: »Morda se bo pokazalo, da se tudi pri novem koronavirusu – podobno kot pri gripi – sev iz leta v leto spreminja. Če nam je torej s prilagajanjem cepiva aktualnemu sevu uspelo obvladati gripo, je povsem mogoče, da nam bo uspelo ukrotiti tudi COVID. To nam vpliva novo upanje in lahko rečem, da nas pogled v prihodnost ne plaši več.«

Seveda še naprej ostajajo aktualna številna vprašanja, tudi to, ali se mora nekdo, ki je COVID prebolel, pred ponovno okužbo zaščititi tudi s cepljenjem. »Najbolj pošten odgovor je: tega še ne vemo. Zato dogajanje na tem področju, kjer praviloma velja, da je organizem tistega, ki je že prebolel COVID, pred ponovno okužbo zaščiten (vsaj) tri mesece, skrbno spremljamo. Primerov, ko tovrstne zaščite kljub že preboleli bolezni ni bilo, je manj kot prstov na eni roki.«

Morda se bo pokazalo, da se tudi pri novem koronavirusu – podobno kot pri gripi – sev iz leta v leto spreminja. Če nam je torej s prilagajanjem cepiva aktualnemu sevu uspelo obvladati gripo, je povsem mogoče, da nam bo uspelo ukrotiti tudi COVID. To nam vpliva novo upanje in lahko rečem, da nas pogled v prihodnost ne plaši več.

doc. dr. Nena Kopčavar Guček

Brezplačno hitro testiranje brez naročanja

Aktualni podatki kažejo, da drugi val epidemije, ki ga pri nas očitno ni mogoče umiriti, ponovno narašča, kar pomeni, da se bo epidemija umirila šele, ko bo dosežena zadostna prekuženost oziroma precepljenost. Od danes so na lokalni ravni (praviloma v zdravstvenih domovih) na voljo tudi prostovoljna brezplačna hitra testiranja (antigenski testi). Testiranje, na katerega se sicer ni treba naročiti, vendar je treba imeti s seboj kartico zdravstvenega zavarovanja, je namenjeno posameznikom, ki nimajo znakov okužbe – za vse, ki pri sebi opazijo znake okužbe, pa še vedno velja, da morajo poklicati osebnega zdravnika in opraviti odvzem brisa za PCR test. 

Večji obseg hitrih testiranj v prihodnjih dneh in tednih naj bi, kot poudarja Marija Magajne, predstavljal osnovo, po kateri naj bi ponovni zagon številnih dejavnosti spremljalo precej manj nelagodja in negotovosti kot doslej. Ob tem pa državna sekretarka opozarja, da nikakor ne velja pozabiti na osnovne, splošno veljavne zaščitne ukrepe, ki izrazito pripomorejo k preprečevanju širjenja okužb, pa naj gre za higieno rok in kašlja ter uporabo zaščitnih mask ali za razkuževanje in vzdrževanje priporočene fizične razdalje.

Skupno iskanje čim hitrejše poti za vrnitev v normalno življenje

Tudi mag. Marija Magajne, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, je Slovencem danes ponovno svetovala, naj v želji, »da se čim prej vrnemo v življenje, kakršnega smo poznali prej, in ki nam bo omogočilo, da bomo spet v stiku z vsemi, ki jih imamo radi«, še naprej uresničujejo ukrepe, s katerimi je mogoče preprečiti širjenje okužb s koronavirusom SARS-CoV-2. In med temu ukrepi je tudi cepljenje, kajti cepivo, ki je na voljo in ki je dobilo zeleno luč tudi s strani stroge regulative, »je kakovostno, varno in učinkovito«.

Marija Magajne

Z zaščitnimi ukrepi, med katerimi je tudi cepljenje, bomo dosegli, da se bomo lahko čim prej vrnili v življenje, kakršnega smo poznali prej, in ki nam bo omogočilo, da bomo spet v stiku z vsemi, ki jih imamo radi.

mag. Marija Magajne, državna sekretarka, ministrstvo za zdravje

Da se glede tega vrstijo dvomi in dileme, je razumljivo tudi ob védenju, kako močno zakoreninjen je pri nas tako imenovani proticepilski diskurz, ki pa v strokovni razpravi kaj hitro izgubi trdna tla pod nogami in ostane brez tehtnih argumentov. V času, ko je cepljenje proti novi bolezni nekaj povsem novega, težko pričakovanega, pa kljub temu a priori zavračanega, se velja opreti na resne, trdne dokaze, ki jih je vedno več. In verjeti napovedim, da se bo po zaslugi zaščite, ustvarjene s cepljenjem, čez približno mesec dni vendarle začel zmanjševati priliv hudo bolnih COVID pacientov v bolnišnice.


Pri vseh ukrepanjih, ne le na zdravstveni, ampak tudi na družbeni in politični ravni, velja izhajati iz želje in zavedanja, da mora družba čim prej spet začeti z normalnim delovanjem, kajti že doslej nastalo škodo bo izjemno težko popraviti, pa naj gre za učence in dijake ali za številne gospodarske in družbene dejavnosti – predvsem pa za bolnike z resnimi boleznimi, ki zaradi spremenjenega načina delovanja zdravstva ne pridejo do diagnostike in zdravljenja, ki bi ju nujno potrebovali.

Matjaž Turel

Danes je prvi odmerek cepiva proti novemu koronavirusu prejel tudi pulmolog prim. mag. Matjaž Turel, vodja bolnišničnega oddelka, ki deluje v sklopu Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije ljubljanskega UKC, ter vodja internističnega dela programa za presaditev pljuč – in to objavil tudi na družbenih omrežjih, v maniri dosedanjih aktivnosti, s katerimi je pripomogel k ozaveščanju javnosti o pomenu zaščitnih ukrepov za obvladanje epidemije.


Naslovna fotografija in ilustracija: iStock; portret Nene Kopčavar Guček: Diana Zajec; portret Marije Magajne: posnetek zaslona med današnjo tiskovno konferenco (ukom); Matjaž Turel med cepljenjem: osebni FB profil; injekcije: STA

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Značka

Epidemija: v Sloveniji se je začelo cepljenje

Najbolj brano

logotip

 

Video

video ikona