Vsaj med razmišljujočim delom prebivalstva danes pravzaprav ni več vprašanje, ali se ljudje pred uničujočimi posledicami prve pandemije tega tisočletja želijo zaščititi s cepljenjem ali ne. Ključna dilema je, kdaj bo na voljo dovolj cepiva za pravočasno odmerjanje dveh zaporednih odmerkov, kajti za celotno Evropo, ne le za Slovenijo, trenutno velja, da količine cepiva niso zadostne, strogo predpisanega epidemiološkega postopka pri sosledju zaščitnih odmerkov pa v praksi ni dopustno prilagajati. Kako torej ravnati v prihodnjih dneh in mesecih, kakšni so odgovori na vedno prisotne dileme, povezane z varnostjo cepljenja in učinkovitostjo prejete zaščite?

Medicinska stroka je tu soglasna: nova cepiva, ki so odobrena – v EU to za zdaj velja za dve cepivi, obe sta oziroma bosta od tega tedna na voljo tudi pri nas –, niso le velik dosežek znanosti, ampak imajo veliko prednost, kajti razviti jih je bilo mogoče res hitro, na podlagi raziskovalnega znanja, pridobljenega v zadnjih letih.

Tehtanje glede cepljenja je dilema, ki je ne bi smelo biti ...

Kot poudarja prof. dr. Alojz Ihan, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete, tehnologija cepljenja z molekulami informacijske RNK oziroma RNA omogoča količinsko veliko proizvodnjo cepiv, kajti te molekule je mogoče izdelovati industrijsko, z biokemijskimi postopki sinteze, kar na koncu pripelje do kemijsko zelo čistega proizvoda, brez bioloških primesi, kakršne je mogoče najti v klasičnih cepivih. 

Različna podjetja so že pred epidemijo novega koronavirusa razvijala tovrstna zdravila, usmerjena predvsem v zdravljenje tumorjev – po izbruhu pandemije pa so preizkušano in preizkušeno tehnologijo, ki bo organizem cepljenega spodbudila k imunskemu odzivu proti koronavirusu SARS-CoV-2, uporabila za iskanje učinkovitega cepiva.

»V razsežnostih epidemije, kakršne je ta dosegla v Sloveniji, težko pričakujemo, da se bomo izognili bolezni COVID. Zato gre pri odločanju glede cepljenja za tehtanje med tem, ali smo se pripravljeni izpostaviti kratkotrajnim, blagim stranskim učinkom cepiva, in med drugo možnostjo: da zbolimo za to res hudo boleznijo. Poleg tega, da zdajšnje razmere pomenijo dobesedno reševanje življenj, kajti v domovih za starejše zaradi posledic okužbe z novim koronavirusom in zapletov pri prebolevanju bolezni COVID še vedno umre vsak deseti varovanec, se tudi v bolnišnicah kopičijo izjemno žalostne zgodbe,« navaja Alojz Ihan.

Preizkušenj, ki se ne končajo vedno dobro, je veliko. Veliko preveč. Mlad človek, ki je končal zahtevno, dolgotrajno zdravljenje s transplantacijo in je z novim organom dobil možnost za novo življenje, je padel in se poškodoval, zato je moral na urgenco, kjer se je okužil z novim koronavirusom – in vsi njegovi upi in pričakovanja so se v hipu podrli kot hišica iz kart ...

Kakšne bodo posledice strahu in skrbi zaradi govoric, neverodostojnih informacij in laži?

Veliko je tragičnih zgodb, ki jih je narekovalo dogajanje v zadnjem letu. Zato Mario Fafangel, predstojnik Centra za nalezljive bolezni, ki deluje v sklopu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), iskreno pove, da bo v Sloveniji kljub cepljenju še nekaj časa veljalo, da se mora prav vsakdo obnašati tako, kot da je okužen. Po njegovem prepričanju bo le tako pomagal preprečiti širjenje okužb, ki je pri nas še vedno nezadržno, posledice pa nevzdržne, na vseh ravneh delovanja družbe.

»Strah me je bilo množice govoric, ki so se razširile na račun cepiva in cepljenja, zato z vso resnostjo poudarjam: ne, zaradi cepljenja proti COVID ne moremo zboleti za to boleznijo, kajti v cepivu ni živega virusa, ki bi se lahko repliciral in povzročil nastanek bolezni,« poudarja predstojnik Centra za nalezljive bolezni. 

Za posameznike, ki so COVID že preboleli, velja, da je za zaščito s cepljenjem pred ponovno okužbo in izbruhom bolezni treba poskrbeti v roku pol leta. Kako pa je z neželenimi učinki, ki bi jih utegnilo pri cepljenih sprožiti cepivo? Epidemiolog Mario Fafangel poudarja, da so neželeni učinki blagi, kratkotrajni, kar ponazori tudi z lastno izkušnjo, ki ni odstopala od predvidenih prehodnih težav, na splošno povezanih s cepljenjem. 

Pri vsakem 380. cepljenem prijavljen pojav blagih, prehodnih neželenih učinkov

Do ponedeljka opolnoči je bilo pri nas cepljenih 20.546 oseb. Samo v UKC Ljubljana so opravili 3613 cepljenj; cepljeni sta že dve tretjini zdravnikov (967), konec minulega tedna so poskrbeli tudi za tovrstno zaščito zaposlenih na medicinski fakulteti in zavodu za transfuzijsko medicino ter prostovoljcev, ki prek Rdečega križa Slovenije delajo na COVID oddelkih. Na NIJZ so v tem času prejeli 54 prijav pojava neželenih učinkov. 

»Vsi so bili blagi, prehodni. Imeli pa smo, kot je znano, prijavljeno tudi smrt po cepljenju, pri kateri pa je šlo za časovno sosledje, ne za vzročno povezavo. Po cepljenju sicer lahko pride tudi do anafilaktičnega odziva – v približno 11 primerih na milijon opravljenih cepljenj,« poudarja Fafangel. Po oceni prof. Ihana je, glede na sestavo cepiva, verjetnost, da bi prišlo do dolgoročnih neželenih učinkov, izjemno majhna; če bi se ti vendarle pojavili, pa bo znano šele po letu ali dveh. 

Kronični bolniki: cepljenje je varno, le v nekaterih primerih je učinkovitost lahko nekoliko manjša

In kako je s kroničnimi bolniki, s tako imenovanimi polimorbidnimi pacienti, ki prebolevajo ne le eno resno kronično bolezen, ampak več različnih, povezanih z dodatnimi tveganji? Je zaščita s cepljenjem proti COVID v takem primeru smiselna ali ne? 

Da bi se izognili tovrstnim dilemam, so bili kronični bolniki vključeni v uvodne faze raziskav in, kot poudarjata tako Ihan kot Fafangel, zadržki do cepljenja kroničnih bolnikov niso umestni, kajti »cepljenje z RNK cepivi ne vpliva na potek bolezni«. Ta so varna tudi za bolnike s kroničnimi vnetnimi boleznimi, kot so ulcerozni kolitis, crohnova bolezen, luskavica ali revmatoidni artritis, vendar mora biti bolezen v remisiji, torej v stabilnem stanju. Tudi če je bolezen aktivna, so nove tehnologije varnejše, vendar velja, naj se pacient pred cepljenjem posvetuje z lečečim zdravnikom.

»Odmerki cepiva so tako majhni, da kontraindikacije ni – bolje se je cepiti, kot pa tvegati, da bi zboleli za boleznijo COVID! Pri nekaterih boleznih, na katere posebej opozarjamo, torej ne gre za dilemo glede varnosti, ampak glede učinkovitosti cepiva, ki se lahko nekoliko zmanjša – na primer pri bolnikih, ki prejemajo zdravljenje z imunosupresivi,« pojasnjuje Mario Fafangel.

Cepljenje je priporočljivo tudi za bolnike z rakom, ki prejemajo tarčno ali hormonsko zdravljenje, medtem ko je pri zdravljenju s citostatiki nujno posvetovanje z onkologom. 

Ne verjemite nebulozam, ki krožijo po spletu

Prof. dr. Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, pa je v kontekstu seva, ki se je pojavil v Veliki Britaniji in ki se hitreje širi, ni pa potrjeno, da bi bil usodnejši, opozoril, da utegne cepivo postati manj učinkovito, če bi se število mutacij nakopičilo. »Ni pa nujno, da se bo to tudi v resnici zgodilo. Po drugi strani je treba izpostaviti prednost novih tehnologij, saj je že v nekaj tednih mogoče pripraviti novo cepivo, prilagojeno novemu sevu.«

Profesor Jerala se je sicer v zadnjih dneh odzval tudi na »nebuloze, ki krožijo po spletu. Res je težko za laika, da se odloči, komu bi zaupal. Na obeh straneh se oglašajo ljudje z doktorati, ki naj bi imeli ustrezne kvalifikacije, vsaj na videz. Večinoma se vsak odloči poslušati tisto, kar si želi slišati, s čimer še dodatno utrjuje svoja prepričanja ...«.

Svetuje zaupanje znanstvenim dokazom, ne verjetje zanikovalcem znanosti in raznim motivacijskim govorcem, kajti »lani novembra je bilo v Sloveniji pri starejših od 72 let skoraj 100 odstotkov več smrti kot prejšnja leta! Toliko o tem, da te pandemije ni in da gre za navadno gripo.«

Simbolična ilustracija: iStock; portreti s spletne okrogle mize: STA

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.